tag:blogger.com,1999:blog-55661650376361628472024-03-13T05:40:12.388+01:00Eno porcijo estrogena, prosimUnknownnoreply@blogger.comBlogger87125tag:blogger.com,1999:blog-5566165037636162847.post-43031643315273016292017-02-23T17:47:00.000+01:002017-02-23T17:55:10.188+01:00Podiplomski študij - da ali ne<div class="MsoNormal">
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: inherit;">(OPOZORILO: Preden začnete brati spodnji zapis, vas moram
opozoriti, da se razmišljanje o podiplomskem študiju nanaša zgolj na mojo
situacijo, ali se naj JAZ OSEBNO vpišem na podiplomski študij. Nikakor torej ne
gre za razmišljanje o podiplomskem študiju na splošno. Na splošno sem ZA
podiplomski študij, če to dotičnega veseli, če želi konkretno področje
raziskovati in pisati strokovne in znanstvene članke, če je ambiciozen in mu to
pomaga pri njegovi karieri… Če pa se kdo znajde v podobni situaciji, kot je
navedena spodaj, pa bi bilo dobro še malo razmisliti.)</span></div>
</div>
<div class="MsoNormal">
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: inherit;"><br /></span></div>
</div>
<div class="MsoNormal">
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: inherit;">V naši družini smo prišli do točke, ko se starejša hči
odloča kam po končani srednji šoli. Sploh ji ne zavidam, ker odločitev ni
lahka, če nisi prepričan kaj točno te veseli oz. kaj bi rad v življenju počel.
Ampak pustimo to, tema zapisa je podiplomski študij. </span></div>
</div>
<div class="MsoNormal">
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: inherit;"><br /></span></div>
</div>
<div class="MsoNormal">
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: inherit;">Torej, v tem cirkusu okoli študija, me je prijelo, da bi
tudi jaz (spet) študirala. Zakaj? Nimam pojma. Dejstvo je, da sem po končani
gimnaziji natanko vedela kaj želim, kaj me vseli, izbrala pa sem študij, ki 1.)
se je zdel primeren mojemu očetu; 2.) ni bil v Ljubljani (beri daleč od fanta,
danes moža) in 3.) v predmetniku ni imel matematike. Strašanske napake sem se
zavedela šele v 4. letniku faksa in kljub grenkemu spoznanju (kot pridna
študentka) dokončala študij (bog ne daj, da bi zadnje leto vse skupaj pustila
in šla študirat nekaj drugega). Tako sem postala univerzitetna diplomirana »nekaj
kar mi smrdi« in v službi opravljam »nekaj kar mi še bolj smrdi«. Saj sem že
kdaj prej pomislila, da bi ob delu doštudirala to, kar me veseli - a izgovori so bili vedno enaki - denar in
otroci. Tokrat je denar sicer še vedno problem a bi se dalo, otroci pa so že
zrasli in imam dovolj časa zase (morebitni študij).</span></div>
</div>
<div class="MsoNormal">
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: inherit;"><br /></span></div>
</div>
<div class="MsoNormal">
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: inherit;">Med vso ponudbo študijskih programov se je pojavilo
vprašanje kaj študirati? Naj nadgradim že obstoječe znanje oz. izobrazbo ali se
naj lotim nečesa povsem novega, tistega, kar me je veselilo pred več kot 20
leti in me veseli še danes. Doštudirati nekaj povsem novega pomeni, kar nima
nobene veze z mojo trenutno izobrazbo in službo, po končanem študiju malo pred
50. letom iskati novo zaposlitev brez izkušenj na tem področju. Obstajajo ljudje (nekaj jih celo poznam), ki
so naredili prav to. Tudi, če bi imela »dovolj jajc« za kaj takega, program
študija ni na voljo v izredni obliki. Torej ta zadeva odpade.</span></div>
</div>
<div class="MsoNormal">
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: inherit;"><br /></span></div>
</div>
<div class="MsoNormal">
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: inherit;">Na voljo mi ostane še podiplomski študij na programih, ki so
povezani z mojo izobrazbo in delom, ki ga opravljam. Odvisno od študijskega
programa in fakultete se lahko vpišem na magistrski študij neposredno v 2. letnik
ali celo kar neposredno na doktorski študij z opravljanjem nekaj dodatnih izpitov.
Vprašanje je zakaj bi še enkrat študirala nekaj kar me že v osnovi ni veselilo
in v povezavi s službo, ki me prav tako nikdar (in me še vedno ne) ni veselila.
Kaj mi bo pri mojem delu koristil znanstveni naziv? Nisem ambiciozna (če bi
bila, ne bi obtičala na tem delovnem mestu) in ne tekmovalna (o tem sem že
nekaj pisala <a href="http://porcijaestrogena.blogspot.si/2015/03/ali-ste-tekmovalni.html" target="_blank">tukaj</a>). Z znanstvenim nazivom (zaradi moje neambicioznosti,
politične neaktivnosti in še marsičesa drugega) ne bom našla službe, ki bi mi v
par letih z višjo plačo pokrila strošek doktorskega študija (če bi želela z
dodatkom za znanstveni naziv na sedanjem delovnem mestu pokriti stroške študija,
bi morala delati še 25 let, in če samo še enkrat dvignejo starost za
upokojitev, se bi mi strošek povrnil ravno do »penzije«). Kaj mi bo torej dodatno zanje na področju in
v službi, ki ju ne maram. In kaj mi bo znanstveni naziv? Da se bom z njim
podpisovala na božičnih voščilnicah?! Dr. Nadinka?!</span></div>
</div>
<div class="MsoNormal">
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: inherit;"><br /></span></div>
</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi6WtTVRg5bIhysSilgJOfrfzYl-IM47NITkjFbYckYqBCyxCMnpea1NaJ5W71rZXHbpbFrAg0EEl_vs32gc1S-wkkaUiGtX3Bo551do7mB4P9l5bOiBXaUHwHFii0H1IrLWN4ftb7wkYE/s1600/34976b4f8d7af63e045398cec7befd03.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="315" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi6WtTVRg5bIhysSilgJOfrfzYl-IM47NITkjFbYckYqBCyxCMnpea1NaJ5W71rZXHbpbFrAg0EEl_vs32gc1S-wkkaUiGtX3Bo551do7mB4P9l5bOiBXaUHwHFii0H1IrLWN4ftb7wkYE/s320/34976b4f8d7af63e045398cec7befd03.jpg" width="320" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: center;">
<span style="font-family: inherit;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: inherit;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: inherit;">A vseeno me mika. Ne toliko znanstveni naziv ampak učenje
samo. Če gre za učenje samo, ali se ne bi bilo potem pametneje učiti stvari, ki
me veselijo? Npr. kreativno pisanje (zdaj vem zakaj sem spet na blogu) – ali ne
bi bilo bolje investirati v šolo kreativnega pisanja? Ali pa tečaj
italijanščine in francoščine, učenje kitare, tečaj joge ali pa slikarski tečaj.
Vedno sem rada slikala čeprav nikakor nisem naravni talent (trenutno za »sprostitev«
barvam pobarvanke za odrasle, ampak o tem kdaj drugič) in osebno bi imela od
slikarskega tečaja precej več kot od doktorskega študija (najmanj eno kolikortoliko
dobro sliko, ki bi jo lahko obesila v dnevni sobi nad imaginarni kamin). </span></div>
</div>
<div class="MsoNormal">
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: inherit;"><br /></span></div>
</div>
<div class="MsoNormal">
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: inherit;">Za prijave na podiplomski študij je še dovolj časa, a mislim,
da sem si na zgornje vprašanje že odgovorila. </span></div>
</div>
<br />
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
Unknownnoreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5566165037636162847.post-35618302950876784302017-02-23T14:54:00.000+01:002017-02-23T18:03:36.266+01:00Long time no seeLong time no <strike>see </strike>read/write. Skoraj dve leti je od zadnjega zapisa. Saj ne, da v tem obdobju ne bi imela kaj povedati, le.... Ko izpustiš en teden, hitro izpustiš ves mesec in potem leto, dve... Poleg tega sem (verjetno) pozabila, da je ta blog služil sproščanju, zabavi, morda celo neke vrsti osebni (psiho)terapiji.<br />
<br />
Ne vem kako dolgo mi bo tokrat uspelo (redno) objavljati zapise; ničesar ne obljubim. Obljuba pomeni neko zavezo in ko si k nečemu zavezan, stvar ni več tako zabavna in sproščujoča, je skoraj kot služba (te je pa za moje pojme že itak preveč).<br />
<br />
Seveda v vsem tem "abstinenčnem času" nisem le nemo sedela in gledala v zrak, temveč sem se lotevala raznoraznih projektov, in to (kot je pri meni običajno) več hkrati. O nekaterih morda celo kaj napišem.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgUKvjvqKws1IJWuCyjrLukgS92Cs-7NqhU5mt9T9ItE6slqqMe1EoMBt7fE8G1dk7P3yFWu4TrHDOPjwJQu39kbnRFqid-1fQ6Xx6Pzb2RQ5F0d8EroQ8i3xviVfPoU2LAg8ipnP5h9ks/s1600/162481499026283341_7bkv6i6k_c.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="220" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgUKvjvqKws1IJWuCyjrLukgS92Cs-7NqhU5mt9T9ItE6slqqMe1EoMBt7fE8G1dk7P3yFWu4TrHDOPjwJQu39kbnRFqid-1fQ6Xx6Pzb2RQ5F0d8EroQ8i3xviVfPoU2LAg8ipnP5h9ks/s320/162481499026283341_7bkv6i6k_c.jpg" width="320" /></a></div>
<br />Unknownnoreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5566165037636162847.post-69811296998657736582015-04-01T04:30:00.000+02:002015-04-01T04:30:00.811+02:00Sredini stereotipi #3: Ženske niso smešne<div style="text-align: justify;">
Ko sem po spletu brskala za zanimivimi potegavščinami za 1. april, sem naletela na stereotip, da ženske niso zabavne oz. ne znajo biti smešne. Kdo bi sploh lahko pomislil, da ženske ne znamo biti smešne? Sodeč po rezultatih nadaljnjega brskanja po internetu, je takšnih osebkov precej in med njimi niso samo moški.</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgr3ZWl0A114-l4oO2C8oGTX-7aqW_lTWxcz0nXeGiA_R61duzJNNZbPfU0Z2pP3HsFI4cgYHeoizIECDjwNHsZpEKONhiPNX3ipL1r3LgLlKa9IqEDZLcnBJCKq4q9Zi5mEvrXyLRftBg/s1600/201412_2308_eeibg_sm.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgr3ZWl0A114-l4oO2C8oGTX-7aqW_lTWxcz0nXeGiA_R61duzJNNZbPfU0Z2pP3HsFI4cgYHeoizIECDjwNHsZpEKONhiPNX3ipL1r3LgLlKa9IqEDZLcnBJCKq4q9Zi5mEvrXyLRftBg/s1600/201412_2308_eeibg_sm.jpg" /></a></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<b>Vse je stvar okusa in znanosti</b></div>
<div style="text-align: justify;">
Okusi so seveda različni; kar je nekomu všeč, je lahko drugemu sila dolgočasno. Če je merilo za "biti smešen" to, da hkrati prdneš, rigneš in kihneš (t.i. prdo-rigo-kihec), potem ženske res ne znamo biti smešne. Še več, humorja niti ne razumemo. Če pa šteje tudi to, da hkrati kihneš in se polulaš (kiho-lulec) potem sem tudi sama ena izmed najbolj smešnih žensk na svetu, ker to obvladam "v nulo".</div>
<div style="text-align: justify;">
Seveda se je znanost tudi na tem področju poglobila v temeljite raziskave in tako nanizala vrsto teorij, ki bolj ali manj uspešno (večinoma neuspešno) dokazujejo stereotip.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<b>Paritveno stresanje šal</b></div>
<div style="text-align: justify;">
Po evolucijski teoriji (recimo, da je evolucijska, ker se spet vračamo k pračloveku, le da tokrat ne gre za boj za preživetje) ženske ne znajo biti smešne, ker jim nikdar ni bilo treba biti smešne. Smešni so morali biti moški, ko so se trudili, da bi ženske zabavali in jih na tak način osvojili. Osvojitvi je nato sledila oploditev.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<b>Testosteronski dvorni norček</b></div>
<div style="text-align: justify;">
S psihološkega stališča ženske ne morejo biti tako smešne kot moški, ker zaradi svoje nežne in zadržane narave, kar je posledica estrogena, nimajo potrebe po (iz)postavljanju. Moške skozi življenje vodi testosteron, kar pomeni, da se šopirijo in tekmujejo tudi, ko gre za to, kdo bo bolj zabaven.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<b>It`s a man`s world</b></div>
<div style="text-align: justify;">
S socialnega vidika ugotovimo, da je v zabavni industriji (stand-up comedy) več moških kot žensk, kar pa nikakor ne dokazuje tega, da ženske niso dovolj smešne, temveč zgolj to, da ženske tudi na tem področju težje uspejo kot moški.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Nekaterim pa vendarle uspe. Meni najljubša je Sarah Silverman. Ampak imamo jih tudi pri nas: Lucija Čirović, Ana Marija Mitić, Martina Ipša, Tina Gorenjak, pa še jih je. Pa naj kdo reče, da ne znajo biti smešne.</div>
<br />
Pa vesel, zabaven in smešen 1. april (al karkoli se že zaželi za ta "praznik").<br />
<div>
<br /></div>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<iframe allowfullscreen="" class="YOUTUBE-iframe-video" data-thumbnail-src="https://i.ytimg.com/vi/vi1N3XT5HNg/0.jpg" frameborder="0" height="266" src="http://www.youtube.com/embed/vi1N3XT5HNg?feature=player_embedded" width="320"></iframe></div>
<br />
<br />Unknownnoreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5566165037636162847.post-53689588675009554042015-03-29T20:26:00.001+02:002015-03-29T20:28:43.184+02:00Sporočilo od DirkaImate kdaj čudne sanje? Take zares čuuuuudne sanje?<br />
<br />
<div style="text-align: justify;">
Jaz sem sanjala list papirja, na vrhu katerega je bilo na sredini s poudarjenimi črnimi črkami zapisano ime Dirk Birkhoff. To je vse. Samo bel list z imenom in priimkom, ki ga še nikdar nisem ne slišala, ne videla, ne brala ali kar koli drugega. Ko sem se prebudila, sem nekaj časa zmedeno ležala v postelji, nato pa začela na glas ponavljati ime in priimek, da ga ne bi pozabila preden pridem do računalnika. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Odprem Google (kaj pa drugega) in vtipkam "Dirk Birkhoff". Pričakovala sem, da Google ne bo našel ničesar, upala pa na zadetek. Voila - <i style="font-weight: bold;"><a href="http://www.legacy.com/obituaries/thestar/obituary.aspx?pid=159974740">Dirk Birkhoff</a>. </i>Dirk (njegovo polno ime je Dirk Cornelius Birkhoff) se je rodil v Utrechtu na Nizozemskem. Z ženo Hedriko in dvema sinovoma, Ralphom in Paulom, je živel v Kanadi (Whitby, Ontario). Imel je 5 vnukov, Jesicca, Alexandra, Emily, Brian in Anne. Mirno je umrl je 16. septembra 2012 v starosti 82 let. Živel je polno in pogumno življenje.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Zdaj ko vem kdo je (bil) Dirk Birkhoff, se mi poraja naslednje vprašanje - kaj mi želi Dirk sporočiti. Naj potujem v Kanado ali na Nizozemsko (slednje imamo v načrtu)? Bi morala Dirkovim sestram kaj sporočiti, ko bom na Nizozemskem? Moram živeti bolj polno in pogumno? Kaj hudiča ima z mano opraviti pokojni Dirk Birkhoff in kako sem sploh prišla na njegovo ime? Bi morala raziskati njegovo življenje in napisati biografijo? Bi morala preveriti kaj se je dogajalo z mano 16. septembra 2012? Bom dočakala 82 let?</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Če se oprem na Freuda, se v sanjah skriva skrita želja, ki si je v budnem stanju ne upam priznati (glede na to, da je Dirk že pokojen, me skrbi, da bo kdo pomislil, da sem nekrofil). Ime in priimek na sredi lista sta bila videti kot naslov romana - bi morda rada napisala knjigo? No, to ni skrita želja, ki si je ne bi upala priznati, je čisto zavedna misel, ki ni dovolj velika, da bi lahko bila želja.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Po Jungu bi naj bil Dirk povezava med zavednim in nezavednim. Če se grem psihoanalizo, vem da je povezava list papirja z naslovom in nikakor ne Dirk, a je slednji veliko bolj zanimiv zato se raje ukvarjam z njim in na internetu zasledujem njegove otroke in vnuke.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Med zasledovanjem vnukov sem naletela še na eno Anne Birkhoff, ki živi v ZDA in je - uganite kaj - pisateljica odkar se je upokojila, pred tem pa je poučevala angleščino, dramo in novinarstvo.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Kakorkoli obrnem, vedno znova pristanem pri pisanju, vseeno pa bi rada verjela, da bi mi Dirk rad povedal nekaj bolj skrivnostnega.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEio3FfvZUKcg4Aq_0nk0SL1DxL0-GSBWfNEXJgEG97ywhosNF9biOq3P1TTOoY54EL-pLjz2zjslUo191hc7QoUk0l3Ft1mRPTvP9QUlmxKn0FUv3zkZAjuI3KAbZqMIhUhgBsO7B_HOG4/s1600/writing.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEio3FfvZUKcg4Aq_0nk0SL1DxL0-GSBWfNEXJgEG97ywhosNF9biOq3P1TTOoY54EL-pLjz2zjslUo191hc7QoUk0l3Ft1mRPTvP9QUlmxKn0FUv3zkZAjuI3KAbZqMIhUhgBsO7B_HOG4/s1600/writing.jpg" height="213" width="320" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;"><a href="http://centrum.org/programs/writing/">Vir</a></td></tr>
</tbody></table>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
Unknownnoreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-5566165037636162847.post-80928396380033795962015-03-27T12:26:00.002+01:002015-03-27T12:26:54.907+01:00Prijatelj na baterije - obujanje spominov<div style="text-align: justify;">
Zadnje čase ga spet bolj redno uporabljam in priznati moram, da sem več kot zadovoljna. Dobri dve leti me že spremlja in me še ni pustil na cedilu. Tudi po tem, ko je dlje časa sameval v predalu, je ob prvi naslednji uporabi deloval brezhibno in dal vse od sebe.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Spomnim se, kako me je mož z njim presenetil za rojstni dan in kako navdušena sem bila nad njim. Nad obliko, barvo in vsemi tistimi funkcijami. Zaradi bolezni ga nisem mogla takoj preizkusiti, ampak ko sem ga.....vauuuuu.... Da ne bom pisala še enkrat, če vas zanima več, lahko <a href="http://porcijaestrogena.blogspot.com/2012/10/prijatelj-na-baterije.html"><i><b>o tem preberete tukaj.</b></i></a></div>
Unknownnoreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5566165037636162847.post-43281978732852066292015-03-26T18:14:00.002+01:002015-03-26T18:20:58.019+01:00Ali ste tekmovalni<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh6d278YYPB3cC-JfVQb3-Abd2PsF8TjU0xB9evJ06_KokKATsIPPZP5HDdjYT4rePN52YJeDEP-Vi2FEuK8O-vx7pZd_XJ_e92qdI5Y6IVbP7cinMGEaqyCT2mpewh6aPEP2h5sSfBhA0/s1600/unnamed.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh6d278YYPB3cC-JfVQb3-Abd2PsF8TjU0xB9evJ06_KokKATsIPPZP5HDdjYT4rePN52YJeDEP-Vi2FEuK8O-vx7pZd_XJ_e92qdI5Y6IVbP7cinMGEaqyCT2mpewh6aPEP2h5sSfBhA0/s1600/unnamed.jpg" height="200" width="200" /></a></div>
<div style="text-align: justify;">
Naj dvigne roko tisti, ki:</div>
<div style="text-align: justify;">
- še nikdar ni nikomur zavidal uspeha oz. zmage, </div>
<div style="text-align: justify;">
- se nikdar ni jezil, ker je šef v službi pohvalil sodelavca, njegov trud pa spregledal, </div>
<div style="text-align: justify;">
- še nikdar ni opravljal osebe, ki je bila bolj priljubljena (ali privlačna) od njega</div>
<div style="text-align: justify;">
- se nikdar ni pretvarjal, da mu je vseeno, če ni zmagal...</div>
<div style="text-align: justify;">
<br />
Jaz je zagotovo ne morem dvigniti. Vem, da sem drugim že zavidala uspeh na področjih, na katerih meni ni uspelo; vem, da sem bila jezna, ko so v službi več veljali ljudje, ki so delali precej manj kot jaz; vem tudi, da sem kdaj obrekovala in tudi delala sem se, da mi je vseeno čeprav me je v resnici grizlo. Vsi ti občutki so rezultat naše tekmovalnosti.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Ko sem na spletu bolj za šalo kot zares izpolnjevala kviz <a href="https://www.blogthings.com/areyoucompetitivequiz/"><i><b>"Ali ste tekmovalni"</b></i></a>, sem si že sama zelo odločno in prepričljivo odgovorila, da NE. Vendar to, da se ne na vse načine trudim biti prva, najboljša, uspešna in v središču pozornosti, še ne pomeni, da nisem tekmovalna. Vsi smo tekmovalni. To je v naši naravi in izvira iz boja za preživetje. Razlika je le v tem kako ta tekmovalnost vpliva na nas in naše odnose.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Tekmovalnost je v družbi dobila precej negativen prizvok, saj jo povezujejo s pohlepom, egoizmom, narcizmom, povzpetništvom, pa tudi z močjo in denarjem. Ali bo naša tekmovalnost zdrava ali uničujoča je odvisno od tega kaj z njo oz. s spremljajočimi čustvi naredimo. Zavist in jeza nas lahko motivirata, da v svoje cilje vložimo še več truda, lahko pa ne naredimo ničesar in zgolj obrekujemo in kritiziramo. Najslabše je, če ta negativna čustva obrnemo proti sebi in se označimo za neumne in nesposobne ali pa zaradi pretvarjanja, da nam je vseeno, opustimo cilj, ki nam v resnici veliko pomeni.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Tekmovalnost pa ne izzove negativnih čustev samo pri poražencih temveč tudi pri zmagovalcih. Zaradi potrebe po nadaljnjih zmagah in potrditvah se pojavi strah pred neuspehom. Primerjava z drugimi in potreba po potrditvi pa še nikdar nista prinesli kaj dobrega, ali pač?!</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Dejstvo je, da ne moremo biti vsi zmagovalci. Vedno se bo našel nekdo, ki je boljši od nas. Sodelavec bo v službi bolj uspešen, prijateljica bo bolj vitka in privlačna, prijatelj bo imel več denarja in boljši avto, sosed bolj zeleno travo... Pomembno je, da to sprejmemo, se še naprej trudimo po naših najboljših močeh in uživamo v tem kar počnemo. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Če se vrnem h kvizu - tukaj je rezultat:</div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Times, Times New Roman, serif;"><i><span style="background: white; color: #333333;">There is not a competitive bone in your body. Competition
doesn't hold much appeal for you. </span>If
anything, you are only likely to compete with yourself. What other people do
doesn't matter to you.<span style="color: #333333;"> <span style="background: white;">While it's generally healthy to
not be competitive, you may want to step up from time to time.</span></span> <span style="background: white;">Competition can be motivating and fun. Even if you
lose, you'll learn a lot about yourself.</span></i></span><span style="font-family: "Arial","sans-serif";"><o:p></o:p></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Torej, nisem tekmovalna v smislu, da bi šla čez trupla, samo da bi mi uspelo. Zdrava tekmovalnost je pri meni tista (celo kviz je pravilno ugotovil), ko tekmujem sama s sabo; ko premagujem ovire kot so strah, depresija ali prepričanje, da ne zmorem, ki so mi ga vcepili drugi. Takšna zmaga nad samim seboj je trajna in prinese zgolj pozitivna čustva. Da mi samozavest, moč in energijo ter spodbuja mojo osebno rast.</div>
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhqVUvD6TGanueZLI7Q9_hEvwgvfEspwIzSP3lhYxQ6Ps8FXu35U5IyDiEYmauJVy_-3iiGOph1pbyegx38pEPtxcvGtc63tUATufULpdT5gI0bT3KjIXToPu96dJrH5QePFAL3IlTi3LQ/s1600/8ae12c6c4ccf6555cf8136780d754355.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhqVUvD6TGanueZLI7Q9_hEvwgvfEspwIzSP3lhYxQ6Ps8FXu35U5IyDiEYmauJVy_-3iiGOph1pbyegx38pEPtxcvGtc63tUATufULpdT5gI0bT3KjIXToPu96dJrH5QePFAL3IlTi3LQ/s1600/8ae12c6c4ccf6555cf8136780d754355.jpg" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Vir: Pinterest</td></tr>
</tbody></table>
<div style="text-align: justify;">
Ne glede na vse, pa uživam v "tekmovalnosti", ko z možem in otroki zaigramo Človek ne jezi. Takrat se pa res ne dam. Tam ni milosti. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Kaj pa vi, ste tekmovalni?</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
Unknownnoreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-5566165037636162847.post-49449340587703984602015-03-25T12:40:00.000+01:002015-03-25T21:53:18.038+01:00Sredini stereotipi #2: Ženske in čevlji<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhoRdOHkGqH-EmnIpSrJkn5KFzduHxCzw3l7Y8prqQae-Shh7qXyQvCcsWtBW8zMVsHFQpl729vlXTShBxT3qZDVqWsCFagNMTh1c1-Ytnzp2W9oG78GztjdOBejZcJKHRuhroM1wxNmuc/s1600/unnamed+(1).jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhoRdOHkGqH-EmnIpSrJkn5KFzduHxCzw3l7Y8prqQae-Shh7qXyQvCcsWtBW8zMVsHFQpl729vlXTShBxT3qZDVqWsCFagNMTh1c1-Ytnzp2W9oG78GztjdOBejZcJKHRuhroM1wxNmuc/s1600/unnamed+(1).jpg" height="320" width="239" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
Počasi bo treba pospraviti zimsko
garderobo in na dan privleči poletno. Zdaj je tudi idealen čas za nakupovanje.
Sama bi res nujno potrebovala nove čevlje, ker je za zimske že pretoplo, za
poletne pa je še prehladno. Če sem iskrena, bi potrebovala tudi takšne, v
katerih bi me ta trenutek še zeblo. </div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
Misel na nakupovanje čevljev pri
večini žensk sprosti serotonin ter jim ob pogledu na police polne čevljev
zaigra srce in se jim zaiskrijo oči. S čevlji ženske vsak dan znova izražajo svoje počutje, sporočajo kdo so ali
kaj želijo biti. Z balerinkami stojijo trdno na tleh, s klasičnimi salonarji so
poslovne in odločne, v bulerjih močne in uporniške, v sandalih z vrtoglavo
visoko peto seksi in zapeljive. Vse to npr. s pričesko ni mogoče – ne moreš
biti danes uporniška s kratkimi zelenimi lasmi, jutri zapeljiva z dolgimi
valovitimi ter pojutrišnjem odločna s strogim pažem. Preprosto ne gre.</div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<b>Čarobni čeveljci za 1 milijon $</b></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
Kako naj ženske ne bi oboževale
čevljev. Pepelka je z izgubljenim steklenim čeveljcem našla svojega princa, Dorothy
v Čarovniku iz Oza se je s čarovnico tepla za čarobne rdeče čeveljce. Ko
je prišla Cerrie v Sex and the City, so ženske vedele, da ni nič narobe, če imaš
veliko čevljev (oz. si z njimi obseden).</div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEilhIgwIqt2ndrv2PRTGEA4aSRb-_BMuFraiq15ATiq59597GP-EK3rwcLax1yXP6jX6lY9n-DFwS6WxkkTZ9azN5U9Hn1dNBU69ZIzqnlWg85BAMBEtXEap9XRJ8_ueWphW6xJrotA0Js/s1600/957.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEilhIgwIqt2ndrv2PRTGEA4aSRb-_BMuFraiq15ATiq59597GP-EK3rwcLax1yXP6jX6lY9n-DFwS6WxkkTZ9azN5U9Hn1dNBU69ZIzqnlWg85BAMBEtXEap9XRJ8_ueWphW6xJrotA0Js/s1600/957.jpg" height="241" width="320" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Vir: LOLheaven.com</td></tr>
</tbody></table>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
Ženske naj bi imele v povprečju
20 parov čevljev (moški menda samo 4), tiste čisto prave ljubiteljice čevljev
pa seveda precej več. Zanimivo je tudi, da naj bi en par čevljev v povprečju
stal 400$ (nikjer ni bilo navedeno kakšne ženske so sodelovale v raziskavi). V
omarah teh žensk se tako skriva vrednost dobrega avtomobila ali celo
stanovanja.</div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
Zmagovalka je gotovo <a href="http://www.dailymail.co.uk/femail/article-2164287/Wall-Street-mogul-Daniel-Shak-sues-ex-wife-Beth-1m-shoe-collection.html"><b><i>bivša žena Daniela Shak-a</i></b></a>, mogotca z Wall Streeta, ki jo je slednji tožil, ker je v
ločitvenem postopku prikrila 1200 parov čevljev v vrednosti 1 milijona $.
Prepričana sem, da vsem parom čevljev prav gotovo ni uspelo ugledati dnevne
svetlobe (ali pa večerne).</div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<b><br /></b></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<b>Daljše noge za daljše razdalje<o:p></o:p></b></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
Ženske pogosto kupijo čevlje, ki
jih nato nikdar ne nosijo. Ali zgolj čakajo na pravo priložnost ali pa ostanejo
na polici kot kos umetnine, ki jo lahko občuduješ samo od daleč. V večini
primerov ostanejo v omari, ker so ženske šele doma ugotovile, da so tako
neudobni, da v njih ni mogoče hoditi. To velja predvsem za čevlje z visokimi
petami, do katerih imajo ženske poseben odnos.</div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
Visoke pete spremenijo postavo,
držo in podaljšajo noge, vsi pa vemo, da so dolge noge seksi. Vse navedeno naredi ženko samozavestnejšo,
drugače se giblje in izžareva tisto nekaj (seveda ob predpostavki, da zna v
petkah tudi hoditi).</div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
Poljski antropolog Pawlowski je
na Univerzi Breslau izvedel raziskavo, v kateri je 281 osebam razdelil
fotografije enako velikih moških in žensk, pri čemer pa so osebe na
fotografijah imele različno dolge noge. Rezultat raziskave je bil, da so osebe
s 5% daljšimi nogami od povprečnih, bile privlačnejše. Rezultat Pawlowski
razlaga s tem, da daljše noge sporočajo pračloveku v nas, da lahko z dolgimi
nogami prehodimo daljše relacije, hitreje tečemo in imamo zato več možnosti za
preživetje. </div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
Ženske si torej noge umetno podaljšujejo
z visokimi petami kar pa ne pomeni, da bodo zato tudi hitreje tekle. Prej si
bodo zvile gleženj in mrtve obležale v jarku. Da se to ne bi zgodilo, se (verjetno v okviru treninga za preživetje) organizira celo <a href="https://www.youtube.com/watch?v=GFfruxe7wEI"><b><i>tek v petkah</i></b></a>. </div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<a href="https://www.blogger.com/null" name="_GoBack"><b>LUK – lepota, udobje, kompatibilnost</b></a></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
Ne glede na to kaj misli
pračlovek o dolgih nogah, ima pri meni prednost udobje. Ko se lotim
nakupovanja čevljev, morajo ti izpolnjevati pogoje LUK – lepi, udobni in
kompatibilni. Ko stopim v trgovino, mi morajo čevlji pasti v oči. Če se moram
truditi, da na čevljih vidim kaj lepega, potem osnovni pogoj sploh ni
izpolnjen. Drugi pogoj je udobje. Čevlji morajo biti takšni, da jih lahko brez
težav nosim ves dan – grem z njimi v službo, tečem na avtobus, grem v trgovino,
na govorilne ure, šolski nastop ali tekmo, pa zvečer ne bom imela občutka, da
me želijo ubiti. </div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
Priznati moram, da odkar sem
dopolnila 40 let, vse težje najdem lepe čevlje, ki so hkrati tudi udobni.
Čevlji, v katerih sem se par let počutila zares udobno, so mi vsaj na eni nogi
postali pretesni. Če želim kupiti nove, mi je dosedanja št. 37 premajhna, 38 pa
prevelika. Po širini me vse tišči in vleče. Po tako napornem iskanju udobja
nimam več energije za preverjanje kompatibilnosti. Kompatibilnost pomeni, da naj
bi bili čevlji združljivi z večino moje garderobe, to pa zato, ker nimam 20
parov čevljev. Zakaj jih nimam, je drugo vprašanje. Ne zato, ker jih ne bi
želela imeti, ampak zato ker sem tako hudičevo skomplicirana, da ne najdem nič
primernega.</div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
Ob toliko raziskavah koliko parov
čevljev imajo ženske in zakaj jih obožujejo, je tudi ta stereotip postal
dejstvo, ki pa mu jaz s svojimi 6 pari čevljev (vključno s tekaškimi in pohodnimi) ne sežem niti do zvinjenega gležnja.</div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
Kaj pa ve, koliko parov čevljev imate?<br />
____________________________________<br />
<br />
Mož me je ravnokar prijazno opomnil, da nimam samo 6 parov čevljev. Hmm, dajmo šteti še enkrat:<br />
- zimski čevlji: 2 škornji, 2 gležnarji, 1 športni in 1 skibucke<br />
- letni: 0 balerink (ker sem jih lani vse razdrapane vrgla stran), 1 za dež, 1 petke, 1 japanke, 1 sandali<br />
- športni: 1 converse, 1 tekaške, 1 pohodni, 1 fitnes copati<br />
<br />
Hudiča, pa še res je. Ko si kupim dvojne balerinke, jih bom imela 16. Uuups :)</div>
Unknownnoreply@blogger.com3tag:blogger.com,1999:blog-5566165037636162847.post-88272823128964172602015-03-24T19:57:00.002+01:002015-03-24T21:22:23.576+01:00Biseri pred domačim pragom<div class="MsoNormal">
<span style="background-color: white; color: #181818; text-align: justify;">Sanjarite o
tujih krajih, skrivnostnih ulicah starih mest ali eksotičnih peščenih plažah,
nepoznanih kulturah in novih okusih? Si želite potovati zato, da bi te tuje kraje
doživeli ali zato, ker želite pobegniti od svojega trenutnega življenja? Morda
zato, ker imate občutek, da zamujate življenje in želite na svojem seznamu »</span><i style="color: #181818; text-align: justify;">stvari, ki jih želim doživeti preden umrem</i><span style="background-color: white; color: #181818; text-align: justify;">«
odkljukati še eno točko?</span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="background: white; color: #181818; mso-bidi-font-family: Arial;">Želja po
potovanju je naravna, za njo pa se skriva pestra paleta razlogov. Vsem je
skupno to, da pri potovanju ni pomembna destinacija temveč potovanje samo. Če
na potovanju najdete, kar ste iskali, je cilj dosežen.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<o:p><br /></o:p></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgDU3q08FjEe8VI8oP9BUyKCV9C6NhzX7vW4FA19V_mzkXfLTMdXDEiO6KJ1T6TrgbalRNtgZI1frUViI621Tw9qrj34eFPIKrEl_XEGEXR1dGqM1tSdlYx84i3Wkr8HPlj6HSPNOBJEhc/s1600/DSCN2020.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgDU3q08FjEe8VI8oP9BUyKCV9C6NhzX7vW4FA19V_mzkXfLTMdXDEiO6KJ1T6TrgbalRNtgZI1frUViI621Tw9qrj34eFPIKrEl_XEGEXR1dGqM1tSdlYx84i3Wkr8HPlj6HSPNOBJEhc/s1600/DSCN2020.jpg" height="211" width="320" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<b>The real yoyage of discovery consists <o:p></o:p></b></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<b>not in seeking new landscapes, <o:p></o:p></b></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<b>but in having new eyes. <o:p></o:p></b></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<b>– Marcel Proust<o:p></o:p></b></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
Danes ne bom pisala o lepotah eksotičnih
krajev, ki bi jih rada doživela, temveč o lepotah domačega kraja, ki se jih
navadno sploh ne zavedamo. Tako blizu so nam in tako samoumevne, da za nas niso
več zanimive.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
Če svoj domači kraj pogledate z novimi očmi,
kaj vidite? Vidite čudovito naravo skozi katero vodijo pohodne poti, ki jih še
niste prehodili? Morda staro trško jedro z zanimivo arhitekturo ali pa grad z bogato
muzejsko zbirko? Poznate zgodovino svojega kraja?</div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
Ko sem danes na spletu brskala za zanimivimi
podatki o svojem kraju, sem presenečena ugotovila, da se, kljub temu, da tukaj
živim že skoraj vse življenje, še nisem ustavila pred vsemi znamenitostmi, niti
nisem raziskala vseh kotičkov, ki jih ponuja. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
Malo in mirno mesto <a href="http://www.radlje.si/radlje"><i><b>Radlje ob Dravi</b></i></a> leži v severovzhodnem
delu Slovenije na levem bregu reke Drave, med Pohorjem na jugu in Kozjakom na
severu. S svojo zgodovino (Radlje ob Dravi se namreč prvič omenja pred več kot
850 leti) nudi pisano paleto kulturnih <b><i><a href="http://www.radlje.si/znamenitosti">znamenitosti</a>,</i></b> ki jih lahko spoznavate s
sprehodom skozi trško jedro. Ljubitelji narave se lahko sprehodite po številnih
<a href="http://www.tematskepoti.si/index.php/kraji/radlje-ob-dravi"><i><b>tematskih poteh</b></i></a> in spoznate še naravno dediščino in vrednote kraja. Športno bolj
aktivnim je na razpolago <b><i><a href="http://www.sktmradlje.si/kolesarske_poti">kolesarjenje</a>, <a href="http://www.pk-martincek.net/plezalisca">športno plezanje</a>, <a href="http://www.sktmradlje.si/vodni_park_radlje_ob_dravi">vodni park</a>, <a href="http://www.sktmradlje.si/trim_steza">trim steza</a></i></b>
in verjetno še kaj.</div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<b><br /></b></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<b>Biseri ob reki in na vrhu skalnate pečine</b></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
Zdaj, ko so dnevi postali daljši in sonce že
prijetne greje, se je prav gotovo vredno sprehoditi po <a href="http://distance.pfmb.uni-mb.si/ff_podatki/eko/dobrava_plakat.pdf"><b><i>Vodni učni poti Dobrava</i></b></a>. Pot se
začne na vzhodni strani naselja Dobrava, ki leži med reko Dravo in Radeljskim
poljem. Z majhnega parkirišča ob cesti se spustite do čolnarne ter od tam pot
nadaljujete po urejeni gozdni potki tik ob reki Dravi. Pot vodi preko visečega
mostu, ki samo pot naredi še bolj zanimivo. Posebna zanimivost je Pupenludl, ki
ima svoj prostor pod skalo ob poti. Kdo je to, boste izvedeli, ko ga boste
obiskali. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
Ob poti lahko opazujete bogat rastlinski in
živalski svet. Vaš sprehod spremlja petje ptic, opazujete pa lahko tudi vodne
ptice, med katerimi so najpogostejše mlakarice, siva čaplja in labod grbavec. Ob
koncu poti pri Ribniku Reš se lahko udobno namestite na lesenem pomolu, se
predajate sončnim žarkom in uživate v čudovitem razgledu.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjnsKPi37RzjlVPv9DQQ7FwIT7YBmCVtXBWBLF9yUDdBQ54xZt1zR6xdLDd4hn8yNqt7Eki30tTypZg3vo6uogqUrtrMya2wQN0EwVJ-y58NIXvClaTKtz1gTQln46GWRV0Ibg_iNQ5FBw/s1600/unnamed.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjnsKPi37RzjlVPv9DQQ7FwIT7YBmCVtXBWBLF9yUDdBQ54xZt1zR6xdLDd4hn8yNqt7Eki30tTypZg3vo6uogqUrtrMya2wQN0EwVJ-y58NIXvClaTKtz1gTQln46GWRV0Ibg_iNQ5FBw/s1600/unnamed.jpg" height="90" width="320" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<iframe allowfullscreen="" class="YOUTUBE-iframe-video" data-thumbnail-src="https://i.ytimg.com/vi/_NpRubQVKUk/0.jpg" frameborder="0" height="266" src="http://www.youtube.com/embed/_NpRubQVKUk?feature=player_embedded" width="320"></iframe></div>
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
Še lepši razgled boste imeli s <a href="http://www.gradovi.net/grad/marenberg_grad"><i><b>Starega gradu oz. razvalin gradu Mahrenberg</b></i></a> iz 12. Stoletja, ki se nahajajo na skalnati
pečini nad Radljami. Razvaline so leta 2013 obnovili oz. zavarovali, zgradili
lesen most in manjši prireditveni prostor. Do razvalin vodi več poti,
najzanimivejša pa je gotovo <a href="http://www.tematskepoti.si/index.php/radlje-ob-dravi/item/196-gozdna-in-zgodovinska-pot-stari-grad"><b><i>Gozdna učna pot</i></b></a>. Na vrhu vas čaka razgled na
Radlje, Pohorje, Uršljo goro in Peco.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh-04qbwfDckXOp93S4LDMhblVrrlV1kkGUa7b7NyDEB-bX8ivCwUwfl2LiUPL_gakK02Lb7StHsCCXZGG2h7Uuy84KVuzMexqbeldECGN3f6ym7Q8dx-dzgaO5sNjL_gjlFBiinp6CESM/s1600/DSCN2014.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh-04qbwfDckXOp93S4LDMhblVrrlV1kkGUa7b7NyDEB-bX8ivCwUwfl2LiUPL_gakK02Lb7StHsCCXZGG2h7Uuy84KVuzMexqbeldECGN3f6ym7Q8dx-dzgaO5sNjL_gjlFBiinp6CESM/s1600/DSCN2014.jpg" height="240" width="320" /></a></div>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgYOprKj0EMliO2627FCOmExUxCz18US7IK3SzvcVog-wd9K76I2w2xJXZiF3AyCB6lFYYL1TBzy9lbgbrqLaX6QbO91l5kjh-wOxiU-R2s73O_t1VoefHtO9_JPBkcBXFIsoEfqpr6F_U/s1600/DSCN2017.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgYOprKj0EMliO2627FCOmExUxCz18US7IK3SzvcVog-wd9K76I2w2xJXZiF3AyCB6lFYYL1TBzy9lbgbrqLaX6QbO91l5kjh-wOxiU-R2s73O_t1VoefHtO9_JPBkcBXFIsoEfqpr6F_U/s1600/DSCN2017.jpg" height="240" width="320" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<b>Čas
za raziskovanje<o:p></o:p></b></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
Vedno znova sem vesela, da živim v kraju,
obdanem z naravo, v kateri najdem mir; kraju, ki mi nudi toliko možnosti
za preživljanje prostega časa in ki skriva toliko, z moje strani še neraziskanih,
znamenitosti. Čas je, da poiščem bisere doma, preden se jih odpravim iskat
drugam.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
Kaj pa biseri vašega domačega kraja?<o:p></o:p></div>
Unknownnoreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-5566165037636162847.post-58974506063323270742015-03-22T19:21:00.001+01:002015-03-22T20:30:36.475+01:00Porcija serotonina za začetek pomladi<div style="text-align: justify;">
Pomlad je čas, ko se narava prebuja. Daljši dnevi, sonce, petje ptic in pisane barve tudi v meni prebudijo občutek sreče (poleg tega tudi pekoče oči, solzenje, kihanje, smrkanje, žgečkanje v nosu in grlu, ampak o tem kdaj drugič). Sončen in topel prvi pomladni vikend je bil kot nalašč za polnjenje zalog serotonina (kaj mi bo estrogen in po novem še <a href="http://porcijaestrogena.blogspot.com/2015/03/se-o-fitnesu-ali-lovehate-relationship-2.html"><i><b>testosteron</b></i></a> brez hormona sreče?)<br />
<div>
</div>
</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Z možem sva se tako na prvi pomladni dan odpravila veslat na Avstrijsko-Koroško, natančneje na Klopinjsko jezero, ki je naša priljubljena destinacija od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Poleg lesenih pomolov, čudovite narave in ptic, je Klopinjsko jezero najtoplejše jezero v Evropi in če se znaš izogniti pretirano polnim kopališčem, pravi raj za poletno kopanje (če pa vam je gneča všeč, imate okrog in okrog jezera na voljo več kopališč s smešno nizkimi vstopninami).</div>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgVTM0AdNLOjPUsz0yRbY0GCYGFLvzjNc_BZQYBcmKUh2K0abD9D7Xy5VlLsTtKIbR3Nt4zipcLs7iKz6BZMSmmDHehsJOQjpmqUMEPBpud5RLgnbYNtOa8-O0KFFLTpA-0U50c0WkFgys/s1600/DSCN1952.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgVTM0AdNLOjPUsz0yRbY0GCYGFLvzjNc_BZQYBcmKUh2K0abD9D7Xy5VlLsTtKIbR3Nt4zipcLs7iKz6BZMSmmDHehsJOQjpmqUMEPBpud5RLgnbYNtOa8-O0KFFLTpA-0U50c0WkFgys/s1600/DSCN1952.jpg" height="217" width="320" /></a></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj0-oYZ2-Zxys512C5c6qRvb1CvkxNVGtuo2R_jGZOEDpG91bSf3iHI5hl_DyA4xqa2_OK5595slIwrOoMl9LUkSUBidYjQlkcZrg7Cgfswcb_aCcTlNZRGGe30Cl74I9zWGda7q52lDsc/s1600/DSCN1961.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj0-oYZ2-Zxys512C5c6qRvb1CvkxNVGtuo2R_jGZOEDpG91bSf3iHI5hl_DyA4xqa2_OK5595slIwrOoMl9LUkSUBidYjQlkcZrg7Cgfswcb_aCcTlNZRGGe30Cl74I9zWGda7q52lDsc/s1600/DSCN1961.jpg" height="199" width="320" /></a></div>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgnqXNxonZAJWbNZTrwjkZVDgbsJasCxMum_rGR3rRlYiY14fmIj3jYiaw5HY0GzL8EdI6ShDfA6FqMFFDlPlMKVurwyQzuKk6xpDfXSIKqBIdN_hZouMYvabkAcutrOj1WkYIa3zssBi0/s1600/DSCN1962.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgnqXNxonZAJWbNZTrwjkZVDgbsJasCxMum_rGR3rRlYiY14fmIj3jYiaw5HY0GzL8EdI6ShDfA6FqMFFDlPlMKVurwyQzuKk6xpDfXSIKqBIdN_hZouMYvabkAcutrOj1WkYIa3zssBi0/s1600/DSCN1962.jpg" height="207" width="320" /></a></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Nebo je bilo brez oblačka, 16° in čisto nič vetra. Po začetnih nerodnih zavesljajih (v meni je še vedno prisoten strah, da bom nehote videla podvodni svet), je veslanje po mirni gladini med trstičjem in pomoli postalo sprostitev in užitek. Sproščanje na vodni gladini sva združila z opazovanjem ptic. Na pomolih so imele mlakarice siesto, čopasta ponirka sta se spogledovala, liske so družno plavale po jezeru, sredi katerega je na manjši ploščadi kraljeval kormoran.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi4V9LgKs04qRezcxHEPIMqQO9gxu_vT-rcLACbFy7_Sd3Wby4wk_AhhdNcCliML0Rd-XiUwoBevM2cBysBR80qiebd4XeKn6sW2tdAaRC5R_QLmtQiWRATDAsCYhMsUjkAqYZ7q6VzJOA/s1600/DSCN1947.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi4V9LgKs04qRezcxHEPIMqQO9gxu_vT-rcLACbFy7_Sd3Wby4wk_AhhdNcCliML0Rd-XiUwoBevM2cBysBR80qiebd4XeKn6sW2tdAaRC5R_QLmtQiWRATDAsCYhMsUjkAqYZ7q6VzJOA/s1600/DSCN1947.jpg" height="143" width="320" /></a></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEioRfrgEqbOgtDLHfHBFR8Sr_3LRLqWMFx5kDGfZSotkzqASbz8gw9OtH99QMimnhKJRKqI3ghgfgttLxFC9xsP-OCgkuLo20IMhTrdlEF8Ws3R_V6usyUuK2CPQ_jWttuuYc22oN2LlfM/s1600/DSCN1997.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEioRfrgEqbOgtDLHfHBFR8Sr_3LRLqWMFx5kDGfZSotkzqASbz8gw9OtH99QMimnhKJRKqI3ghgfgttLxFC9xsP-OCgkuLo20IMhTrdlEF8Ws3R_V6usyUuK2CPQ_jWttuuYc22oN2LlfM/s1600/DSCN1997.jpg" height="156" width="320" /></a></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Pomoli so bili prazni in na enem izmed njih sva si privoščila piknik. Lovila sva sončne žarke, dihala vonj pomladi, poslušala ptičje petje in občudovala naravo. Mir je napolnil vsako celico v najinem telesu. Popoldan je zapihal veter, ki nama je dodatno prepihal misli. Manjši valovi so pozibavali kajake. Zadnji del poti je v meni zaradi vetra v bok in valov izzval pogum in moč ter me napolnil z dodatno energijo. Skratka, čudovito preživet prvi pomladni dan.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhv3Nrs-qCqHXecT_B99f4ZRtf43pv4HToZzI56lA_4zSCy7-TuzI-6pxSsmqOHrPkJEWBLZ1eIndqJVf1GUYUmSugT7URLdOv4RyN-ZjnBRvp03VSaw2Ykk9q3a1B7q9txhxiut-SJtb4/s1600/DSCN1969.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhv3Nrs-qCqHXecT_B99f4ZRtf43pv4HToZzI56lA_4zSCy7-TuzI-6pxSsmqOHrPkJEWBLZ1eIndqJVf1GUYUmSugT7URLdOv4RyN-ZjnBRvp03VSaw2Ykk9q3a1B7q9txhxiut-SJtb4/s1600/DSCN1969.jpg" height="180" width="320" /></a></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhPPrc71c4mNQBx6SIefVyNBR72l7j9Q7Ry1HmVZ6VMIVbrZqLdIM4_sXUZ7nMiiz00LDJNMfExizD4a8g0U867JOjg-nYX2NaA6URmma3DSTrBE50HNOVVsl1YPKswDIexkBm19RhThns/s1600/DSCN1966.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhPPrc71c4mNQBx6SIefVyNBR72l7j9Q7Ry1HmVZ6VMIVbrZqLdIM4_sXUZ7nMiiz00LDJNMfExizD4a8g0U867JOjg-nYX2NaA6URmma3DSTrBE50HNOVVsl1YPKswDIexkBm19RhThns/s1600/DSCN1966.jpg" height="180" width="320" /></a></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Mirna, polna energije in z zalogami hormona sreče sem pripravljena na nov delovni teden. Kaj pa vi, ste izkoristili prvi pomladni vikend?<br />
<br />
<br /></div>
<span style="font-family: inherit;"><i>There is a pleasure in the pathless woods,</i></span><br />
<span style="font-family: inherit;"><i>There is a rapture on the lonely shore,</i></span><br />
<span style="font-family: inherit;"><i>There is society, where none intrudes,</i></span><br />
<span style="font-family: inherit;"><i>By the deep sea, and music in its roar:</i></span><br />
<span style="font-family: inherit;"><i>I love not man the less, but Nature more.</i></span><br />
<span style="font-family: inherit;"><i>(George Gordon, Lord Byron, Childe Harlod`s Pilgrimage)</i></span><br />
<span style="font-family: inherit;"><i>___________________________</i></span><br />
<span style="font-family: inherit;"><i><br /></i></span>
Ker mi ne gre naložiti filmčka, si ga lahko pogledate na tej <i><b><a href="https://www.youtube.com/watch?v=9em7tMUmSDQ">povezavi</a>.</b></i><br />
<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<br />
<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<br />Unknownnoreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-5566165037636162847.post-67317281914737163222015-03-21T07:55:00.001+01:002015-03-21T07:55:32.866+01:00Še o fitnesu ali Love/hate relationship #2<div style="text-align: justify;">
<a href="http://porcijaestrogena.blogspot.com/2015/03/lovehate-relationship.html">Prvi teden</a> treninga je bil za mano, drugi pa se je približeval z neizmerno hitrostjo. Večer pred treningom sem začela sumljivo smrkati, pa tudi splošno počutje je bilo nekam "čudno". "Fak, pa ne že šestič v slabih treh mesecih", je bila prva misel, ki ji je takoj sledila druga "Jutri mi ne bo treba na trening". Načrt je bil tak, da pokličem Erosa: "Eeeee, zdravo, N tukaj...za danes se ti moram opravičiti, sem zbolela. Ja vem, ful bedno, pa ravno zdaj, ko sem "zalaufala". A kdaj se spet vidiva? Ja ne vem, te pokličem, ko ozdravim." (in potem nikdar več ne pokličem, ker so se mi mišice iz golega protesta skrčile na minimum, v tem stanju zamrznile in ne jebejo žive sile).</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Naslednje jutro ni bilo s prehladom nič. V službi sem nato ves dopoldan posvetila iskanju izgovorov zakaj me ne bo na trening. Noben ni bil dovolj prepričljiv in postalo me je strah, da bo Eros mojo debelo laž zavohal preko satelitov.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Povsem brezvoljna se zvlečem na trening in za "spodbudo" me v dvorani tokrat ni pričakala 1 brhka dvajsetletnica temveč 6 brhkih dvajsetletnic v oprijetih pajkicah in majčkah. Poleg tega še 2 dvajsetletna mladeniča in gospod mojih let, ki mi je družbo delal že prvič in drugič. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Ker so bile vse steze zasedene, me je Eros, ki me tudi tokrat ni pozabil vprašati kako se počutim, za ogrevanje posadil na kolo. Čeprav imam rada (oz. nujno potrebujem) nadzor nad dogajanjem, sem zajahala kolo, obrnjeno proti oknu in tvegala teoretično možen napad od zadaj.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Pa začnimo. Počepi. Očitno se je Eros na napakah iz prejšnjega tedna nekaj naučil (pohvalno) - v roko mi ni potisnil ne 10, ne 7,5 temveč 5 kilogramsko utež. Vseeno boječe in vprašujoče pogledam Erosa. Počepam, mišice se upirajo, Eros opazuje in šteje. Naredim jih 12. Vuhuu, ne morem verjeti. Na orodju vlačim 20 kg, 15 ponovitev kot za šalo. Fak jeah. Postajam boljše volje. Motivacija na višku. Celo mišice so zadevo še enkrat premlele in malo popustile. Planks. Dviganje medenice. Skleci. Gremo drugi krog. Gremo, greeeeeemo. Sem kot hrček na kolesu. Drugi krog. Crknjena. Na pol hin. Motivacija pa je še vedno tu. Vklopim stezo, hitrost nažgem do 6,5 km/h. Trgaaaaaam. O.k., vsi ostali na stezah bi me pustili daleč zadaj, če bi dejansko kam prišli, ampak hej.....jaz trgaaaaam. Polovico časa celo "look mum, no hands".</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Pred naslednjim (četrtim treningom) si privoščim nove copate in majčko. Ne, ni oprijeta (ne še). Se že vidim vso sexi sredi vseh tistih naprav. Komaj čakam trening.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Četrti trening. Pred tem imam doma modno revijo. Novo majico in copate pomerim k različnim hlačam - opetim in malo manj opetim. Bolj všeč so mi opete. Preverim kako v njih zgleda rit. No, ja. Vidijo se mi gate. Menjam gate za tangice. Boljše.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Vsa naspidirana vklopim stezo in se ogrejem. Vrstni red vaj že poznam. Postavim se v položaj za izpadni korak. Eros mi v roke potisne 5 kilogramsko utež. Podučim ga (saj vem, da ima veliko strank in se lahko zmede), da pri izpadnih korakih nisva uporabljala uteži. Očitno mi ne verjame in vztraja pri svojih 5 kilogramih. No prav. Počepam z utežmi v roki. Mišice trpijo, vendar vztrajam. Rit mi od sile dobesedno požre tangice. 12 ponovitev. Občutek je dober (če odmislim štrik globoko v riti).</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Sledijo side planks, stopanje na klopco, veslanje in dvigovanje uteži nad glavo. Vse skupaj ponovim še v drugem krogu. Še imam voljo in moč. Še bi. Z Erosom se pogledava. Zdaj si že bereva iz oči - tretji krog.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Po izpadnih korakih se mi rahlo vrti. Ne odneham. Poknem se na bok za side planks. Faaaaaak. Vsa se tresem. Vztrajam. Olupi mi oba komolca. Še bolj se mi vrti. Piham. Zeham in hlastam za zrakom.</div>
<div style="text-align: justify;">
Na klopco stopam vedno bolj počasi, v počasnem posnetku. Še bolj zeham in skušam izravnati pritisk. Eros me vpraša, če se dolgočasim. Sploh nisem jezna. Namesto estrogena čutim testosteron. Še odveslam in odmaham z utežmi. Konec. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Stopim na stezo, šibam in ima me, da bi zarjovela kot Hulk. Testosteron raste. Eros ni več Eros ampak Budy. Malo še, pa bom dobila bolj globok glas, po prsih pa mi bodo začele rasti dlake.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhTotiWgDUoRfx7P6k_HHwrCI2a9FqQ0QBcNVep2XGNbGpYHUWfnhowpwuK0-UofbYx92G5UIpGVfmSJ2UwKs6onWPyfVTWYSgoVJORe37QGw1wG1ObM9VUqKK9qB67bRHJ3ezM3JrCPvg/s1600/po%C4%8Depi.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhTotiWgDUoRfx7P6k_HHwrCI2a9FqQ0QBcNVep2XGNbGpYHUWfnhowpwuK0-UofbYx92G5UIpGVfmSJ2UwKs6onWPyfVTWYSgoVJORe37QGw1wG1ObM9VUqKK9qB67bRHJ3ezM3JrCPvg/s1600/po%C4%8Depi.jpg" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">...zaradi štrika v riti<br />Vir: Pinterest</td></tr>
</tbody></table>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
Unknownnoreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5566165037636162847.post-61229323977982397462015-03-18T20:10:00.003+01:002015-03-19T07:00:36.408+01:00Sredini stereotipi #1: Ženske in bočno parkiranje<div style="text-align: justify;">
Par dni nazaj sem opazovala žensko kako se je mučila z bočnim parkiranjem in z njo globoko sočustvovala. Tudi jaz ne maram bočnega parkiranja. Saj ne, da ne bi znala, ampak veliko enostavneje je parkirati "naravnost", še boljše je naravnost "naravnost".</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
V bistvu vadim bočno parkiranje vsak dan že vrsto let pred našo hišo. Sicer ne med dva avtomobila ampak med dva robnika ali na zelenico tik ob ograji. Ves postopek imam naštudiran in sprogramiran v možganih: zapeljem se tik ob robniku in ustavim takrat, ko skozi sovoznikovo okno vidim drugi steber ograje. Prestavim vzvratno in zavijam, dokler zadnji del avtomobila ni poravnan nekako s sredino garažnih vrat. Nato začnem "motat" nazaj in avto poravnam. Eto. Vraga "eto". Avto je kljub natančno izvedenem postopku enkrat preblizu ograje, drugič preveč na cesti, tretjič je preveč na cesti samo "rit"... Ko parkiram sama, se sploh ne sekiram, pač zapeljem avto še malo naprej in nazaj ali pa kar ponovim celoten postopek, kar mi ne vzame več kot minutke ali dveh (slednje zgolj v primeru ponavljanja celotnega postopka). Kadar sedi poleg mene moj mož, je situacija nekoliko drugačna. Mož budno spremlja vsak moj gib, skozi sovoznikovo okno meri oddaljenost avtomobila od ograje, skozi vetrobransko steklo ocenjuje poravnanost avtomobila. Ko menim, da je avto parkiran, ga vprašujoče pogledam, on pa dela grimase in spušča čudne zvoke, s katerimi bi mi naj dal vedeti ali sem "opravila", je zadeva bolj "no ja, bi lahko bilo boljše" ali pa "si pač ženska". </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Res si želim, da bi lahko ta stereotip o ženskah ovrgla, a na žalost ga s svojim znanjem bočnega parkiranja vsaj delno potrjujem.<br />
<br />
Da bi lahko opravičili šale na račun ženskega bočnega parkiranja (ali pa morda v znanstvene namene), so opravili raziskave, s katerimi bi naj potrdili ta stereotip. Ko neko stvar znanstveno dokažeš, pa ne gre več za stereotip ampak dejstvo. In vse šale na ta račun niso več seksistične, pravzaprav sploh niso šale ampak res zgolj gola dejstva.<br />
<br />
Zasledila sem <a href="http://www.dailymail.co.uk/sciencetech/article-1237383/Men-really-ARE-better-parking--thats-woman-professor-talking.html">članek</a> o raziskavi, s katero naj bi dokazali, da so moški pri parkiranju, predvsem bočnem, resnično boljši od žensk, čeprav so jih "nesli" le za golih 5%. V raziskavi so ugotovili, da moški pri parkiranju bolj tvegajo, ženske pa parkirajo bolj previdno in počasi, vendar pa rezultat parkiranja na koncu ni prav nič boljši.<br />
<br />
Da ženske parkirajo bolj počasi in da jim to prav nič ne koristi, dokazuje že spodnji posnetek brez izvedene znanstvene raziskave:<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<iframe allowfullscreen="" class="YOUTUBE-iframe-video" data-thumbnail-src="https://ytimg.googleusercontent.com/vi/tf4TIWECZ30/0.jpg" frameborder="0" height="266" src="http://www.youtube.com/embed/tf4TIWECZ30?feature=player_embedded" width="320"></iframe></div>
<br />
Feministka Germaine Greer se je odzvala na raziskavo s komentarjem, da "imamo ženske joške, ki nas ovirajo pri sukanju volana". Tudi to je dejstvo, ki ga ne gre spregledati.<br />
<br />
<b>In še eno dejstvo: kaj koristi moškim, da znajo enopotezno parkirati avto, če ne najdejo prostega parkirnega mesta. </b>Vsaj pri nas je tako. Preden ga najde, mož sfali "še pa još" prostih parkingov, jaz pa pametno čivkam "tu ga maš", "pa tu je še en". Preden se dokončno namestimo, naredimo par krogov po parkirišču. Saj ne, da je parking sfalil zaradi "tvegane" vožnje, malo se je še peljal, da vidi, če je kje kaj boljšega (mhm, če verjameš).<br />
<br />
In kaj je nauk te zgodbe?<br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjM3oyE6oZhDK33l6eC2ZrcCO4Rkym629sYMSsbC_6nzsEZ3PHFDPvnqE-MYHXVObYU6PXgwaSGNDRAj7cxbLFZpJb-JT9gPsd-sexSSAAr4xUCOGzl52tIdmNR-srwx3wUcvxkMcu7gck/s1600/bo%C4%8Dno+parkiranje.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjM3oyE6oZhDK33l6eC2ZrcCO4Rkym629sYMSsbC_6nzsEZ3PHFDPvnqE-MYHXVObYU6PXgwaSGNDRAj7cxbLFZpJb-JT9gPsd-sexSSAAr4xUCOGzl52tIdmNR-srwx3wUcvxkMcu7gck/s1600/bo%C4%8Dno+parkiranje.jpg" height="223" width="320" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Vir: Pinterest</td></tr>
</tbody></table>
<br />
<br />
<br /></div>
Unknownnoreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5566165037636162847.post-20333419127866204232015-03-15T09:38:00.001+01:002015-03-15T10:04:31.864+01:00Love/hate relationship<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhzl3-6fRj0djUdJifvY6pIkL8hsAzBLm9WfXnkLdiUvPSpgqET0Uw3ldfR-emAOxyQZ15-CkINhJRo5szk-kK2dZ6n23jiMNa0mvBxWJU7HdgfCjfPDmejRlV93qqIXxs32h7H3Fzqv8Q/s1600/82cbe5a0ea15cea41739d9c0ad50d3f8.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhzl3-6fRj0djUdJifvY6pIkL8hsAzBLm9WfXnkLdiUvPSpgqET0Uw3ldfR-emAOxyQZ15-CkINhJRo5szk-kK2dZ6n23jiMNa0mvBxWJU7HdgfCjfPDmejRlV93qqIXxs32h7H3Fzqv8Q/s1600/82cbe5a0ea15cea41739d9c0ad50d3f8.jpg" height="231" width="320" /></a></div>
<br />
<br />
<div style="text-align: justify;">
Ena izmed aktivnosti, ki sem jih vnesla v moje življenje po štiridesetem, je fitnes. Z mislijo sem se poigravala kar nekaj časa, dokler nisem ugotovila, da se posamezni deli telesa, ki jih sila gravitacije vleče k tlom, ne bodo poravnali sami od sebe. Torej, premagala sem vse predsodke in se polna motivacije odpravila v fitnes. Prvič samo do recepcije.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Ko sem čakala receptorko, sem bežno kukala v dvorano in ob pogledu na vse tiste uteži se je v mojo samozavest prikradel rahel strah in dvom "Fak, kaj hudiča počnem tukaj?". Na srečo (ali pa tudi ne), se je prikazala receptorka in mi tako preprečila pobeg. Seznanim jo s svojo namero (pobožno željo), ta pa mi predstavi njihovo ponudbo. Priporoča mi osebnega trenerja, ki bi me seznanil z vsem potrebnim, pripravljal treninge in me spremljal, mi svetoval pri prehrani. Skratka - skrbel bi zame in me razvajal. Pove, da je osebni trener mladenič, star 27 let, da ... PRODANO!!! Sploh nisem vprašala za ceno. Vuhuuuuu, mlad, lepo grajen osebni trener.... Takoj sem naju videla v vseh možnih scenah (ja scenah, ne spolnih položajih, perverzneži). Oba lepo grajena, jaz s čvrsto ritko, mlada, on mi pomaga, da se namestim na orodje (na fitnes napravo, prekleto, ne na njegovo orodje, kako ste lahko tako pokvarjeni).... Dobim telefonsko številko mojega,...imenujmo ga Eros...torej dobim telefonsko številko mojega Erosa. Pokličem ga in že v svojem pametnem telefonu rezerviram termin za prvi zmenek.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Prvi zmenek. Res je mlad. In res je lepo grajen. Vse je čvrsto, napeto.... Vpraša me kakšne so moje želje. Povem, da si želim par kilogramčkov manj ter pokažem, da si želim to (moja rit), to (moj vamp) in to (zavese na nadlakteh) spet na svojem mestu. Dobim vprašalnik in termin za najino prvo pravo srečanje. Jeeeej.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Vsa navdušena, samozavestna in polna motivacije komaj čakam dan D. Oblečem trenerko, "švic" majico, teniske, vzamem brisačo in vodo. Takoj, ko se pojavim med vrati dvorane, mi samozavest krepko pade. Na stezi nasproti mene veselo poskakuje brhka dvajsetletnica, v oprijetih pajkicah in še bolj oprijeti majčki. Eros me postavi na sredo dvorane med vse tiste nevarne in grozne naprave, jaz pa stojim tam v razvlečeni trenerki kot kup nesreče. Vklopi stezo in mi razloži vso elektroniko, ki je je toliko, kot da bi upravljala manjše letalo. Nastavi hitrost na 4 km/h. Pffff, hej, sem ti povedala, da vsak dan hodim/tečem najmanj 6 km, ne ti meni 4km/h - ampak tega ne povem na glas. Saj bi si sama povečala hitrost, a sem na stezi tako nestabilna, da me je strah, da bom pristala na hrbtu pod oknom. Ob misli na tak scenarij se oprimem ročajev. Brhka dvajsetletnica levo od mene in moški mojih let desno od mene sproščeno in "brez rok" poskakujeta po stezi.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Po desetih minutah ogrevanja sledi prva vaja. 10 počepov. Hah, 10 krat počepnem kot za šalo. A to je to, al kaj (tudi tega nisem rekla na glas). V roke mi pomoli 10 kg utež. Pomaga mi jo namestiti pred prsmi. Komaj jo držim. Naroči mi 10 počepov. Fak, kaj? Izkaže se, da so bili prejšnji počepi del <strike>predigre</strike> ogrevanja. Spustiti se k tlom ni tak problem, itak me samo potegne dol. Čepe razmišljam kako naj se dvignem z 10 kilsko utežjo in to izvedem čim bolj elegantno. Uspe mi 6 nič kaj seksi počepov. Eros ugotovi, da je 10 kg za prvič preveč. Neeeee, a reeees, a se ti zdi (si mislim sama pri sebi, na glas pa mu pritrdim in se strinjam, da bova v drugem krogu uporabila 7,5 kg, zraven pa si spet mislim, da bi bilo dovolj že 2,5kg). Že dvigovanje lastne riti mi je izziv.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Naslednja vaja. Eros me posadi na orodje. Uuuuuu, moj estrogen zapoje, smo že bliže scenarijem, ki sem si jih ustvarila o fitnesu. Ne vidim koliko kg je zajel a kmalu se izkaže, da je tudi tokrat pretiraval. Vlačim ročaj pod brado, ne vem katere mišice bi naj krepila. Bojim se, da se mi bo razletel prsni koš in bom na koncu s tal pobirala rebra eno po eno. Naredim jih 12 od zahtevanih 15.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Tretja vaja. Planks. Mala malca. Končno. Cilj je 60 sec, zdržim 45 sec. Bravo jaz.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Četrta vaja. Dviganje medenice leže na hrbtu. Heeeej, to obvladam Medenica sem, medenica tja, samo povej kje jo želiš imeti (si mislim in predem kot mačka). Eros želi, da dvignem eno nogo. O.k., dvignem. Želi, da jo dvignem še višje. Poskusim vendar nič ne obljubim. V tem položaju naj dvignem medenico 20 do 25 krat. Dvigujem. Eros želi, da jo dvignem še višje. Poskusim in spet nič ne obljubim. Še višje, želi Eros. Ne gre. Peče. Višje, pravi Eros. Peeeeečeeeeee. Omagam. Sopiham. Srce mi razbija. Eros mi dovoli počivati. Komaj ulovim nek normalen ritem dihanja, že želi Eros, da dvignem drugo nogo in ponovim vajo. Z nobeno nogo mu nisem mogla dati toliko, kolikor je želel. Dala sem toliko kolikor sem zmogla.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Peta vaja. Sklece. Ne na tleh, na drogu (hvala bogu). Eros ne omeni nobene številke. Verjetno je obupal. Ne vem koliko mi jih je uspelo narediti, meni se je zdelo, da sem jih naredila 100. Lovim sapo, srce še bolj noro razbija, vrti se mi, ne vem ali mi je vroče ali me zebe.... Eros me vpraša kako se počutim. Rada bi mu z zapeljivim glasom rekla, da mi srce bije hitreje, ker stoji poleg mene, pa ne morem. Trudim se, da ne mrtva padem po tleh.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Z novim terminom v pametnem telefonu in lažnim nasmeškom na obrazu se odpravim proti izhodu. Čakajo me čevlji in stopnice. Vsa tresoča in s stisnjenimi zobmi si obujem čevlje, nato še bolj tresoča poskušam premagati stopnice. Eno.....au.............pa še....eno....au.....in...eno...au.... Trajalo je kar nekaj časa, da sem prišla do avta. Sklopka, zavora, gas....misija nemogoče.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Doma razmišljam, da je moj Eros verjetno spregledal letnico mojega rojstva in, ker očitno zgledam kot kaka dvajsetletnica, ga je malo zaneslo pri obremenitvah. Še vedno ga imam rada.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
__________________</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Naslednji dan. Ne morem vstati, ne s postelje, ne s stola. Stopnice so "no-go", mišice me bolijo in se mi tresejo kot šiba na vodi. Fak, a je tip nor. Kje hudiča je dobil licenco? A zdaj je pa lahk že vsak kur* osebni trener, al kaj? A me je mislo ubit, pič* mu mat*. Idiot. A sploh ve kolk sem stara jebe*? 40, piz*, 40!!!! A zna brat, kur*??? A bi mi rad križ zjeb*? Sem šla tja, da bi se boljš počutla, ne pa da sem kripl, u piz* mat*. Sovražim idiota. Idiot. Jaz ga plačujem, ne on mene. Bo videl drugič, piz*, jaz sem tista, ki postavljam pravila igre, prekleti.....</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
_________________</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Drugi trening po dveh dneh premora. Spet lahko normalno hodim, ob naporu še nekoliko boli. Erosa še ni v dvorani zato kar sam zaštartam stezo. Danes imam že več ravnotežja in si upam povečati hitrost. Pride Eros. Ta izklesan grški bog. Pa tako prijeten fant. Zanima ga kako se počutim. Oooo, kako je prijazen. Pogladi me po rami. Začneva s prvim krogom petih vaj. Vaje so drugačne. Izpadni korak brez dodatnih uteži. Side planks. Stopanje na klopco. Veslanje z 20 kg. Dvigovanje dveh 5 kg ročk nad glavo. Še en krog. Čutim mišice kako delajo, čutim napor. Čutim moč in voljo. Fak yes, matr sem dobra. Eros me spodbuja. Zaključim na stezi in hitrost še povečam. Nekaj časa poskakujem celo "brez rok".</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: justify;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiKDDLBgnT-umzQmSPeNU9oBaPEgmOprdeuzghD_oB_o643ZxXFuA3qbthqRviFDYScL8juCMqOBuPP-9HXgU0sbQ9fESh0TziDgFWGSnaLjRgL4ZDc7LTxsj36t4JTglAmBrRUqacBPA8/s1600/zajc%CC%8Cek.jpeg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiKDDLBgnT-umzQmSPeNU9oBaPEgmOprdeuzghD_oB_o643ZxXFuA3qbthqRviFDYScL8juCMqOBuPP-9HXgU0sbQ9fESh0TziDgFWGSnaLjRgL4ZDc7LTxsj36t4JTglAmBrRUqacBPA8/s1600/zajc%CC%8Cek.jpeg" /></a></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: justify;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEibhEy8WL_e5_VOBwDM0LcVzfTuXt2t53kxn2uWJaJXifPoblzx7U8Dagty1_lFzA1xGq-FcyLzAOTXlAkiqurlKp_iKrmfILu8bANqbi-P1ENvTgJ2rP02evezceDZBs5_kb8F0BbEul8/s1600/funny-fitness-quotes-5.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEibhEy8WL_e5_VOBwDM0LcVzfTuXt2t53kxn2uWJaJXifPoblzx7U8Dagty1_lFzA1xGq-FcyLzAOTXlAkiqurlKp_iKrmfILu8bANqbi-P1ENvTgJ2rP02evezceDZBs5_kb8F0BbEul8/s1600/funny-fitness-quotes-5.jpg" height="190" width="320" /></a></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
Unknownnoreply@blogger.com4tag:blogger.com,1999:blog-5566165037636162847.post-55357838665424947382015-03-08T18:53:00.000+01:002015-03-08T18:53:12.743+01:00Ne morem biti strpna do nestrpnostiVedno sem se izogibala razpravam o občutljivih temah, pa ne zato, ker si o njih ne bi ustvarila lastnega mnenja temveč zaradi intolerance sogovornikov. Danes sem prebrala kar nekaj "nestrpnih" izjav na temo istospolnih zakonskih zvez in možnosti posvojitve otrok. Ves dan sem bila tiho čeprav je v meni kar vrelo. Nekdo je na FB v povezavi z 8. marcem rekel, da čaka revolucijo žensk. Ne bom naredila revolucije, le jasno in glasno bom izrazila svoje nestrinjanje.<br />
<br />
Nek gospod je na Twitterju objavil, da ima raje očeta, ki je zapornik, alkoholik, brezdomec kriminalec...samo da ni gej. Nekateri bi morda rekli "nič hudega, pač priznava, da si za očeta ne želi geja". Za mene pa izjava po vseh ostalih izjavah, ki sem jih prebrala danes in sem jim bila priča v zadnjih dneh, niti najmanj ni nedolžna temveč v sebi skriva grozljivo širjenje nestrpnosti.<br />
<br />
Pri vseh teh izjavah na žalost ne gre le za mnenja posameznikov, ki se navezujejo zgolj in izključno na njih in njihova življenja. Ne gre za to kaj si ONI želijo in česa se ONI sramujejo temveč za pravice, življenje, srečo, ljubezen vseh ljudi. Njihova mnenja vplivajo na našo družbo in ji preprečujejo, da bi naredila korak dlje.<br />
<br />
V nekem zapisu danes sem prebrala stavek "Za otroke gre." Res je, za naše otroke gre. In ko nekdo izjavi, da je bolje, če je oče kriminalec, alkoholik, potem to razumem kot, da je za naše otroke bolje, da jih očetje spolno zlorabljajo, jih pretepajo in ponižujejo. Kdo hudiča ste vi in kje v vašem razvoju se je tako hudo zataknilo? Če sem vam kaj zgodi, bi si torej želeli, da vašega otroka posvoji kdorkoli, lahko tudi tak, ki ga bo zlorabljal, samo da ni gej??? Ne morem verjeti, da vam pogled sega le do konice vašega nosu.<br />
<br />
Tudi izjava, da otrok potrebuje mater in očeta, ni v nobeno korist otroka. Otrok potrebuje LJUBEZEN. Po taki posplošeni izjavi bi lahko sklepali, da so tudi enostarševske družine prepovedane. Če torej eden od staršev umre, si mora drugi starš v roku enega leta najti novega partnerja nasprotnega spola, drugače se mu otroka odvzame - ker otrok potrebuje mater in očeta.<br />
<br />
Edina realna skrb se mi zdi, da bi otrok istospolnih staršev trpel žaljivke s strani drugih otrok. Pa ne zaradi dveh mater ali dveh očetov temveč zaradi IDIOTSKIH STARŠEV drugih otrok, ki so svojim otrokom vcepili v glavo, da je imeti istospolne starše nekaj slabega, in po možnosti še, da se lahko od takega otroka nalezejo homoseksualnosti.<br />
<br />
Najbolj boleča izmed vseh nestrpnosti, ki se tiče homoseksualnosti, pa je zagotovo nestrpnost lastnih staršev. Verjamem, da je včasih težko priznati samemu sebi, kaj šele staršem in širši okolici. Ni malo primerov, ko starši mladostnika spodili od doma in se mu odpovedali. In ti starši so boljši starši samo zato, ker niso gej? Več jim je vredno mnenje okolice in njihovo lastno bolno prepričanje kot sreča njihovih otrok.<br />
<br />
Otrok potrebuje LJUBEZEN in cilj vzgoje naj bi bil, da otroke vzgojimo v samostojne, samozavestne in strpne ljudi, ki bodo vedeli kdo so in kaj jih osrečuje.<br />
<br />
Spoštujem drugačna mnenja, a se tudi moja strpnost konča pri takšni nestrpnosti.Unknownnoreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-5566165037636162847.post-63821443826755539292015-02-17T10:05:00.000+01:002015-02-19T15:00:49.846+01:00Zgubljena, 40, nekadilka, išče ....<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Ste že imeli občutek, da preprosto nikamor ne spadate? Ste v družbi prijateljev, pa se vam zdi, da sploh ne spadate sem? Da govorijo o stvareh, ki vas sploh ne zanimajo, počnejo stvari, ki niso del vas...? Veste kdo ste vendar ne veste kje je vaš prostor v vesolju?</span></div>
<br />
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Meni se to dogaja zadnje čase. Vem kdo sem, kaj mi je všeč, kaj me veseli, ne vem pa kam spadam? Število ljudi iz moje družbe, s katerimi se resnično ujamem, se je na lepem zmanjšalo na "1" - in to sem jaz. Sama samcata stojim sredi 7 milijard ljudi (sem preverila na googlu) in ne vem kam in h komu spadam.</span></div>
<br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif; text-align: justify;">Včasih se mi zdi, da sem se rodila v napačnem času oz. se sprašujem kako sem se sploh znašla tukaj. Ne me razumeti narobe. Nisem neko nedružabno vase zaprto bitje. Sploh ne. Rada sem med ljudmi, rada se smejim. Ampak kljub odlični družbi na pikniku in obilo smeha je nekje zadaj občutek, da ne spadam sem, da to ni moja družba, da to niso stvari, ki me zanimajo.... </span><br />
<br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif; text-align: justify;">Vsak dan znova ugotavljam, da nikogar od mojih "ljudi" ne veselijo stvari, ki veselijo mene, in da tudi nikogar ne poznam, ki bi ga veselilo to, kar veseli mene. Kaj se je zgodilo z vsemi prijateljicami? Kje je tisti svobodni duh in sproščeno klepetanje brez obveznosti? Jih je res vse pogoltnila vsakodnevna rutina službe, otrok in gospodinjstva? Ali pa sem samo jaz, s svojimi štiridesetimi na grbi, zavedajoč se, da ni dovolj le govoriti in delati načrte temveč je potrebna akcija. Ni mi dovolj "Zdaj se moramo pa enkrat res dobit in imeti babji večer" ko se vsakih par mesecev naključno srečamo na oddelku "sadje in zelenjava". Hočem ga imet in na babjem večeru ne želim govoriti o službi, otrocih, zblojenem šolskem sistemu, znamki pralnega praška ali o tem kako se skuha res dobra marmelada.... Hočem ven in za par ur pozabiti, da sem mama in biti preprosto jaz. Pa ven hočem iti ob spodobni uri in se ob enako spodobni uri tudi vrniti (med 18.00 in 23.00 uro - imam jih 40 in ne 20).</span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif; text-align: justify;"><br /></span>
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif; text-align: justify;"><b>Ženske potrebujemo ženske</b></span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif; text-align: justify;">Ne spomnim se, kdaj sem nazadnje šla s prijateljico na pijačo, v šoping, v kino ali jo poklicla in potožila, da je mož "spet zajebal". Ooooo, pogrešam ženske prijateljice, obenem pa se sprašujem kako sem sploh preživela zadnjih 15 let brez da bi opazila, da v mojem življenju ni ženske družbe (očitno so me zamotili služba, otroci, pralni prašek in kuhanje marmelade). Ženske potrebujemo ženske. Nekdo nas mora poslušati, ko si želimo dati duška in iz sebe stresti vso jezo, nekdo nam mora iskreno povedati ali imamo (pre)veliko rit in kateri čevlji bolj pašejo k rdeči obleki, z nekom moramo razpravljati o obnašanju posameznih delov telesa in seksu in nekdo nas mora razumeti.... Kdo lahko stori to bolje kot ženska.</span><br />
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif; text-align: justify;"><b>Kako najti prijatelje(ice) po 40-em</b></span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif; text-align: justify;">Človek bi pričakoval, da bo zdaj, ko veš kdo si, kaj imaš rad, ko veš kaj si misliš o politiki in religiji ter drugih bedarijah... precej bolj enostavno navezati stik z ljudmi. Pa ni. O.k., povsem enostavno je klepetati v čakalnici pri zdravniku ali v vrsti pred blagajno, ko čakaš, da se bo od "nevemkjezavraga" prikazala trgovka, ampak skleniti nova prijateljstva po 40-em je skorajda misija nemogoče. Vsi že imajo svoje prijatelje, svoje male zaprte skupinice... </span><br />
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Sklepanje prijateljstva je dolgotrajen proces ampak pri 40-ih se ti že rahlo mudi. Če veš kdo si in kaj te veseli, si že na dobri poti. Zdaj je treba le še najti tebi podobne ljudi. Za to obstaja verjetno več načinov, od tega, da se včlaniš v društva, se udeležiš tečajev in drugih aktivnosti na temo, ki te veseli, socialna omrežja, navezovanje stikov z izgubljenimi prijatelji, si odprt do novih ljudi, pa vse do malih oglasov....</span></div>
<br />
<b style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif; text-align: justify;">Zgubljena, 40, nekadilka, išče...</b><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif; text-align: justify;">Veseli me toliko različni stvari, a z nobeno se ne ukvarjam s takšno strastjo, da bi lahko rekla to je to in se včlanila v društvo za xy. Npr. n</span><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif; text-align: justify;">oro rada opazujem ptice, a ne toliko, da bi bila ornitolog; r</span><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif; text-align: justify;">ada rišem, a nimam pojma o risanju, kompoziciji ali zlatem rezu; sem knjižni molj, a ne tak, da </span><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif; text-align: justify;">bi si upala razpravljati o svetovni književnosti; rada hodim v hribe, a vrhov ne osvajam; uživam v klasični glasbi, pa ne ločim Bacha od Mozarta; rada pišem, pa spet ne toliko, da bi si lahko rekla blogerka... Poleg vsega tega pa sem še veliko več. Zato....</span><br />
<br />
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Zgubljena, 40, nekadilka, ki (poleg zgoraj naštetega)</span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">- rada čveka o vsem mogočem</span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">- si želi babjih večerov z dobro hrano, pijačo in glasbo</span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">- rada pleše in hodi v kino </span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">- dobro posluša, razume in tolaži</span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">...išče ženske, mame in žene, ki so ob službi, otrocih, možu in gospodinjstvu izgubile stik z drugimi ženskami. </span><br />
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span>
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Ponudbe pod šifro: BABJIVEČER</span></div>
<br />
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span>
</div>
Unknownnoreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-5566165037636162847.post-32325818366242096882015-02-15T13:14:00.002+01:002015-02-15T13:27:28.000+01:00V iskanju Mr. Greya<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Ste prebrali knjigo 50 odtenkov sive? Vse tri dele? Ste gledali film? Jaz sem, čeprav nerada priznam. Toliko deljenih mnenj oz. dobesedno trganje družbe na dva pola zgolj zaradi ene izmišljene zgodbe.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Po naravi sem pravi knjižni molj, vendar "doktor romanov" ni na mojem knjižnem seznamu. 50 odtenkov sive je tako bila izjema. Ni me pritegnila na mah, preteklo je kakih 100 strani, da je v meni zbudila radovednost. To je pri meni trenutek, ko knjige ne morem dati več iz rok in grem do konca. Za trilogijo ne potrebuješ ravno možganov; lahko jih daš na off in se prepustiš toku.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<b><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Sram te bodi</span></b></div>
<br />
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-weight: bold;"><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">In zdaj mora biti vse intelektualce sram, če so knjigo prebrali, če pa jim je bila zgodba še všeč, bi jih bilo potrebno zažgati na grmadi. Ni me sram priznati, da sem brala Markiza de Sada; še več - zaradi tega me tudi nihče ne obsoja, sramovati pa se moram romantične zgodbe, v kateri ima glavni lik pač nek določen fetiš, ki sam po sebi sploh ni bistven ampak je bistveno to, kar se skriva za njim. Naši moralni fanatiki, čistuni, pa v vsej zgodbi vidijo zgolj igralnico (mučilnico) s tisočerimi pripomočki in marogasto rit uboge Anastazije.</span></div>
<br />
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Ko jih takole poslušam, kako se vsi po vrsti zmrdujejo nad zgodbo, mi en del moje očitno pokvarjene pameti govori, da se najbolj zmrdujejo ravno tisti, ki v postelji ne prakticirajo zgolj misionarskega položaja. Občutek imam, da jih je strah, da bi vsi razkrinkali njihove poredne misli, če bi priznali, da so v zgodbi/filmu uživali. Poleg tega sem prepričana, da je večina teh ljudi že pogledalo kak porno film, pa se nad njegovo vsebino niso tako zgražali.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<b><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Princ na belem konju</span></b></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Nekateri izražajo skrb kako bo zgodba/film vplivala na mlada dekleta, kako jim bo zameglila um in ne bodo sposobne razviti zdravih odnosov, saj bodo vse iskale Mr. Greya, ki ga v resnici ni. Ja hudiča, a ne to počnejo vsi romantični filmi? Ali niso bila dekleta že sedaj razočarana, ko so v svojih fantih iskala romantične junake iz filmov? Kaj pa je drugega Pepelka, pa Sneguljčica, pa Trnjulčica, pa Motovilka... Ali pa novejša risanka Frozen? Kakšno sporočilo pa dajejo mladim dekletom oz. deklicam? Da če bodo dovolj dolgo čakale, bo prišel njihov junak, jih rešil in osrečil? Mr. Grey je pač sodobni princ na belem konju, ki ne obstaja.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<b><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Resnično življenje in znanstvena fantastika</span></b></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Življenje ni pravljica, v kateri s svojim junakom živiš srečno do konca svojih dni. Nič ni narobe s pravljicami in romantičnimi zgodbami, le vedeti je treba kaj je resnično življenje in kaj pravljica. Zdaj, ko sem zadnji stavek prebrala še enkrat, in še enkrat, vzamem zgoraj napisano "za trilogijo ne potrebuješ možganov" nazaj. Romantične zgodbe oz. filme lahko berejo oz. si ogledajo zgolj dekleta, ki imajo dovolj možganov, da ločijo med realnostjo in domišljijskim svetom. Enako velja za fante in porno filme.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></div>
<table cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhOQeDdqZmGepsc5FfAhh9i1RXs_9DYmVet8vN2Y2hZhHFoJGKVlN7BzIBjtj8SEhFtYHQur9cUGdf9KjlSArbz1dDcYb67BhS5b94TXfi-agrz1rsg9nUEdZmDraRSPziD9f2S0c689rI/s1600/cristian-grey.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhOQeDdqZmGepsc5FfAhh9i1RXs_9DYmVet8vN2Y2hZhHFoJGKVlN7BzIBjtj8SEhFtYHQur9cUGdf9KjlSArbz1dDcYb67BhS5b94TXfi-agrz1rsg9nUEdZmDraRSPziD9f2S0c689rI/s1600/cristian-grey.jpg" height="224" width="320" /></span></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;"><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif; font-size: small;">Se zna zgodit.....</span></td></tr>
</tbody></table>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">90% prikazane spolnosti v 50 odtenkih sive je znanstvena fantastika (če ni, je z mano nekaj hudo narobe). Pričakovati, da boš pri izgubi nedolžnosti doživel 3 zaporedne orgazme, je absurd. Pričakovati, da te bo fant zadovoljil 5 kart zapored v roku 2 ur, tudi. Ampak hej, saj je samo izmišljena romantična zgodba, prepojena z žgečkljivimi erotičnimi prizori. Izmišljena! Enako kot je izmišljen Harry Potter in bi bilo neumno pričakovati, da boš šel na šolo za čarovnike ter igral quidditch na leteči metli.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<b><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Ocena filma</span></b></div>
<br />
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-weight: bold;"><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Dejstvo je, da filma ni mogoče enačiti s The Theory of Everything (to bi morali vedeti preden greste v kino) in Oscarja za glavno vlogo tudi ne bi podelila, ni pa bil odigran tako slabo, kot so nekateri govorili. Povsem povprečen film, z lepo romantično vsebino in s povsem estetskimi erotičnimi prizori ter zelo slabim koncem. Film se namreč konča, kjer se konča prva knjiga. Meni osebno bi bilo bolj všeč, če bi v film združili vse tri dele. Knjige sem prebrala, vem kakšen je konec zato neke potrebe po nadaljevanju filma ne čutim. Prebrala, videla, zdaj pa grem naprej, brez zganjanja cirkusa.</span></div>
<br />
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif; font-size: large;"><br /></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif; font-size: large;"><br /></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif; font-size: large;"><br /></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif; font-size: large;"><br /></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif; font-size: large;"><br /></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif; font-size: large;"><br /></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
Unknownnoreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5566165037636162847.post-63140517494320243222014-12-21T14:40:00.000+01:002015-02-15T13:20:42.613+01:00Božiček peče piškote (5 receptov)<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Letos me je božično razpoloženje zagrabilo v polni meri in tako sem soboto namenila peki božičnih keksov. Navadne kekse z modelčki sem spekla že prejšnji teden, tokrat pa so na vrsto prišli čokoladni kukiji z banano, medenjaki, črno-beli keksi, cimetove zvezdice in kokosovi makroni. Iz medenjakov sem naredila božičke in jelenčke s sladkorno glazuro in stopljeno čokolado.</span><br />
<div>
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span>
<br />
<div class="separator" style="clear: both;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjfE1fxaebR_SOz288kMBcQyeoDxZHQcg1YP1cdbjmROzDymg3xOua7IU_1p6UaR19q179oHriGpeLFVJZtpX4dJmpi6SH2FuRfI_PFj79vJ0lfcc0kSDtkz2ckwD5o8gOydhWEpK2AgKk/s640/blogger-image--1954792236.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjfE1fxaebR_SOz288kMBcQyeoDxZHQcg1YP1cdbjmROzDymg3xOua7IU_1p6UaR19q179oHriGpeLFVJZtpX4dJmpi6SH2FuRfI_PFj79vJ0lfcc0kSDtkz2ckwD5o8gOydhWEpK2AgKk/s640/blogger-image--1954792236.jpg" /></span></a></div>
</div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Pa še recepti (na žalost ne vem več, kje sem jih našla):</span></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<b><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Čokoladni kukiji z banano</span></b></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<b><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></b></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<u><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Sestavine:</span></u></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">100g masla</span></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">150g sladkorja</span></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">2 vanili sladkorja</span></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">1 banana</span></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">1 jajce</span></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">320g moke</span></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">1/2 pecilnega praška</span></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">ščepec soli</span></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">200g jedilne čokolade</span></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">160g mletih orehov</span></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">90ml sladke smetane</span></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<u><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Postopek:</span></u></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Stepemo maslo, sladkor in vanili sladkor, da nastane gladka masa. Nato dodamo jajce in mešamo dokler masa ni penasta. Dodamo z vilicami zmečkano banano, moko s pecilnim praškom in soljo ter na koncu še orehe in na drobno sesekljano čokolado. če je zmes presuha, dolijemo še malo sladke smetane. Pekač obložimo s peki papirjem in nanj z dvema čajnima žličkama polagamo majhne kupčke testa. Pečemo 10-15 min pri 180 stopinjah.</span></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><b>Medenjaki </b>(recept je iz slikanice Ciper coper medenjaki)</span></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<u><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Sestavine:</span></u></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">500g moke</span></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">1 žlička sode bikarbone</span></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">150g masla</span></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">1/2 žličke cimeta</span></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">150g sladkorja v prahu</span></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">150g medu</span></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<u><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Postopek:</span></u></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Maslo, sladkor in jajca penasto umešamo. Dodamo med, cimet ter na koncu moko, ki smo ji primešali sodo bikarbono. Testo zgnetemo v svaljek. V hladilniku naj počiva 2 uri. Za navadne medenjake nato svaljek razrežemo in oblikujemo medenjake, jaz pa sem ga razvaljala slab cm debelo in iz njega izrezala krogce in trikotnike. Medenjake položimo na pekač, obložen s peki papirjem in pečemo 20 min pri temperaturi 175 stopinj.</span></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<b><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Cimetove zvezdice</span></b></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<b><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></b></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<u><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Sestavine:</span></u></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">2 žlici limoninega soka</span></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">3 beljaki</span></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">250g sladkorja</span></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">300g mletih mandljev</span></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">2 žlički cimeta</span></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">1 vanili sladkor</span></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">malo sladkorja v prahu</span></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<u><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Postopek:</span></u></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Beljake in sok limone stepemo v sneg. Dodamo sladkor in stepamo, dokler se sladkor ne stopi. 6 žlic snega damo na stran, v preostali snega pa zmešamo mandlje, vanili sladkor in cimet. Testo naj 30 minut počiva v hladilniku. Testo razvalljamo med dvema pekipapirjema, posutima s sladkorjem v prahu. Testo razvaljamo 5-6mm debelo. Z modelčki (sproti jih pomakamo v sladkor v prahu) izrežemo zvezdice in jih polagamo na pekač, obložen s peki papirjem. Zvezdice premažemo s preostankom beljaka in jih pečemo pri 150 stopinjah (brez ventilatorja) 20-25 minut. Nato pečico izklopimo, zvezdice pa pustimo v odprti pečici še 10 minut.</span></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<b><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Črno-beli keksi</span></b></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<b><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></b></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<u><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Sestavine:</span></u></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">300g moke</span></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">150g sladkorja</span></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">200g masla</span></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">1 žlica vanili sladkorja</span></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">2 rumenjaka</span></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">2 žlici kakava v prahu</span></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">2 žlici sladke smetane</span></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<u><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Postopek:</span></u></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Moko, sladkor, maslo, vanili sladkor in rumenjake na hitro zmešamo v gladko testo. Testo razpolovimo in drugo polovico zgnetemo s kakavom in smetano. Oboje zavijemo v prozorno folijo in pustimo počivati v hladilniku najmanj 2 uri. Nato testo po želji oblikujemo v šahovnico (testo, belo in črno, razvaljamo 1,5 cm debelo in odrežemo od vsakega 2 traka širine 1,5 cm ter trakce izmenično zložimo, da dobimo šahovnico), rulado (testo razvaljamo 6mm debelo, čeno testo položimo na belo in zvijemo) ali druge vzorčke. Tako pripravljene oblike (še vedno v klobasi) zavijemo v prozorno folijo in pustimo počivati v hladilniku 30 minut. Nato narežemo 3-5 mm debele rezine in jih polagamo na pekač, obložen s peki papirjem. Pečemo 10-12 minut pri 180 stopinjah.</span></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<b><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Kokosovi makroni</span></b></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<b><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></b></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Kokosove makrone naredim iz beljakov, ki so ostali od črno-belih kekov ter iz snega, ki je ostal od cimetovih zvezdic. Iz beljakov, limoninega soka in sladkorja (enako kot pri cimetovih zvezdicah, le da uporabim manj limoninega soka in sladkorja) stepem sneg. Van vmešam toliko kokosove moke, da je masa tako gosta, da kupčki na peki papirju stojijo pokonci (kupčke s prsti oblikujem v piramide). Pečem jih pri 150 stopinjah (brez ventilatorja) tako dolgo, da so robovi zlato rjavi. Nato jih pustim na rešetki, da se ohladijo. V posodi nad vodno paro stopim nekaj edilne čokolade in vanjo pomakam dno makronov in jih odlagam na peki papir, da se čokolada strdi. </span></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Preostanek čokolade uporabim za medene jelenčke - z njo narišem oči in rogove. Jelenčkov nos in božičkovo kapo naredim iz sladkorne glazure (zmešam 250g sladkorja v prahu, 2 žlici limoninega soka in žlico vode), ki sem ji dodala rdečo jedilno barvo. Za kapo uporabim redkejšo zmes, za noske pa precej gosto. Pri božičkovih očeh in bradi uporabim sladkorno glazuro brez barve.</span></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;">Od vsega napečenega sem poskusila samo cimetove zvezdice in kokosove makrone, ker so brez glutena. Oboje je božansko.</span></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both;">
</div>
<div class="separator" style="clear: both;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi4AygTSXeDWyJISiYY7_aDI5GkZM09P7Xs6ppjjywaI8fTmAOXYXV59CsODVWGl5DL-QiT19Gq0_Gsf3qrQdCIjirf5a_kO-xE5f77JkZ2Z1byGFUmhglTY5YPaLVBMFjyIO5szLekFcc/s640/blogger-image-1094185969.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><span style="font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi4AygTSXeDWyJISiYY7_aDI5GkZM09P7Xs6ppjjywaI8fTmAOXYXV59CsODVWGl5DL-QiT19Gq0_Gsf3qrQdCIjirf5a_kO-xE5f77JkZ2Z1byGFUmhglTY5YPaLVBMFjyIO5szLekFcc/s640/blogger-image-1094185969.jpg" /></span></a></div>
<br />Unknownnoreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5566165037636162847.post-45094830490384697862014-09-16T11:35:00.000+02:002015-02-07T12:27:03.255+01:0050 odtenkov PMS<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL; mso-font-kerning: 18.0pt;">Počutim se kot kup nesreče.
Debela, neurejena, neprivlačna. Žalostna, utrujena, brez energije in volje. Široke
kavbojke, čisto navadna majica in kot priloga najbolj udobni in čisto nič lepi
čevlji. Žalost utapljam v prekomernih količinah sladkarij. Vam je kaj znano? Točno
tako - PMS.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL; mso-font-kerning: 18.0pt;">Zadnjih 27 let se vsak mesec
znajdem v obdobju pred menstruacijo. Povem lahko, da, kar se števila in intenzitete
simptomov tiče, sem prava povzpetnica. Po <s>karierni </s>PMS lestvici sem se
vzpenjala, kot da mi za ritjo gori. Od enega do treh blagih simptomov dva do
tri dni pred menstruacijo sem napredovala do najmanj petdeset intenzivnih simptomov štirinajst dni pred menstruacijo (to dosežejo res samo najboljši). Če sem se
kot najstnica ubadala z bolečimi in napetimi joški, danes uspešno <s>vodim </s>podlegam
še napihnjenemu trebuhu, krčem, migrenam, mozoljem, bolečinam v križu,
bolečinam v sklepih (ljubi bog, kolki, sploh nisem vedela, da lahko bolijo na
toliko različnih načinov), prenajedanju, vročinskim valom in nočnemu potenju
(kot da bi spala v savni), menjavi razpoloženja, depresiji, tesnobi, strahu, celo
napadom panike, izbruhom jeze, včasih tudi agresiji (me ima, da bi kaj razbila),
žalosti, potrtosti, občutku, da je vsega preveč….. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL; mso-font-kerning: 18.0pt;">Strokovnjaki si niso najbolj
enotni zakaj se simptomi s staranjem stopnjujejo, verjetno pa na to vpliva
znižana raven hormonov, pa tudi skrbi, odgovornost in s tem povezan stres, ki s
starostjo narašča (sama se ne čutim nič bolj pod stresom kot pred desetimi
leti). Pravzaprav si strokovnjaki niso enotni niti glede tega zakaj sploh pride
do simptomov PMS.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<b><span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL; mso-font-kerning: 18.0pt;">Ovulacija je zakon<o:p></o:p></span></b></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL; mso-font-kerning: 18.0pt;">Sama verjamem teoriji, da je
kriva znižana raven hormonov. Pred ovulacijo se namreč počutim naravnost
čudovito. Ve ne ? Počutimo se bolj seksi, privlačne in zapeljive, imamo več
energije, smo bolj družabne in pripravljene na flirtanje. Podzavestno izbiramo
drugačna oblačila (široke kavbojke in dolgočasne majice so rezervirane za PMS).
Ko smo plodne, imamo tudi bolj prijeten vonj, ki privlači moške (upam, da med PMS ne smrdim). To je obdobje,
ko je estrogen na višku, ampak o tem kdaj drugič.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<b><span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL; mso-font-kerning: 18.0pt;">50 odtenkov PMS<o:p></o:p></span></b></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL; mso-font-kerning: 18.0pt;">Ne glede na to koliko je
simptomov (po mnenju strokovnjakov bi jih naj bilo okrog 150), vsaka ženska
doživlja PMS drugače. Nimajo vse ženske vseh simptomov. Tudi ena sama ženska
nima vsak mesec enakih in enako intenzivnih simptomov. Glede na moje dolgoletne
in bogate izkušnje sem se možu uspela v obdobju PMS predstaviti v 50 različnih
odtenkih (mogoče malo manj, ampak tako se reče – 50 odtenkov je zdaj »in«).
Lahko sem ranljiva ali prestrašena, naslednjič celo panična, lahko sem
depresivna ali menjam razpoloženje kot aprilsko vreme. Lahko sem mozoljasta kot
najstnica ali revmatična kot njegova babica. Moj majhen želodec se lahko
raztegne do velikosti XXL. Lahko iščem prepir ali pa sem preprosto zlobna.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<b><span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL; mso-font-kerning: 18.0pt;">Dr. Jekyll and Mr. Hyde<o:p></o:p></span></b></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL; mso-font-kerning: 18.0pt;">Grški filozof Semonides je o
ženski spremenljivi naravi zapisal:<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<i><span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL; mso-font-kerning: 18.0pt;">One day she is all smiles and<o:p></o:p></span></i></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<i><span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL; mso-font-kerning: 18.0pt;">gladness. A stranger in the<o:p></o:p></span></i></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<i><span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL; mso-font-kerning: 18.0pt;">house seeing her will sing her<o:p></o:p></span></i></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<i><span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL; mso-font-kerning: 18.0pt;">praise . . . But the next day she<o:p></o:p></span></i></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<i><span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL; mso-font-kerning: 18.0pt;">is dangerous to look at or<o:p></o:p></span></i></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<i><span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL; mso-font-kerning: 18.0pt;">approach: She is in a wild<o:p></o:p></span></i></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<i><span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL; mso-font-kerning: 18.0pt;">frenzy . . . savage to all alike,<o:p></o:p></span></i></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<i><span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL; mso-font-kerning: 18.0pt;">friend or foe . . .</span></i><span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL; mso-font-kerning: 18.0pt;"> <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL; mso-font-kerning: 18.0pt;"><br /></span>
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL; mso-font-kerning: 18.0pt;">Včasih se dejansko sprašujem katera "jaz" je pravzaprav resnična. Sem v resnici prijazna in skrbna mati ter žena, vzorna državljanka, vljudna, vesela, družabna in polna energije ali pa sem hinavska coprnica, ki na vsakem koraku išče prepir. Včasih zgleda kot da imam razcepljeno osebnost. </span><br />
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL; mso-font-kerning: 18.0pt;"><br /></span>
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL; mso-font-kerning: 18.0pt;">Problem je, da te različne »osebnosti«, predvsem tiste najtemnejše, pogosto ne vplivajo zgolj na naše počutje temveč tudi na našo okolico – moža,
družino, prijatelje…o.k., predvsem moža.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<b><span style="color: #c00000; font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL; mso-font-kerning: 18.0pt;">P</span></b><b><span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL; mso-font-kerning: 18.0pt;">repare to <span style="color: #c00000;">M</span>eet the <span style="color: #c00000;">S</span>atan<o:p></o:p></span></b></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL; mso-font-kerning: 18.0pt;">Nekateri v šali pravijo, da
PMS pomeni Prepare to Meet the Satan. Če se zamislim, šala sploh ni tako nedolžna, če upoštevaš vse možne kombinacije simptomov. Raziskave so pokazale, da ženske zaradi zmanjšane zmožnosti koncentracije
povzročajo v tem obdobju več nesreč, poleg tega pa so nagnjene celo k storitvi
kaznivih dejanj. V nekaterih državah se PMS pri storitvi kaznivih dejanj šteje
kot olajševalna okoliščina. V zgodnjih 80 letih prejšnjega stoletja sta tako
dve sodišči v Angliji pri ženskah, ki sta bili obdolženi umora, upoštevali kot
olajševalno okoliščino dejstvo, da sta umor zagrešili v času, ko sta trpeli za
simptomi PMS, ter umor spremenili v uboj. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL; mso-font-kerning: 18.0pt;">Medtem ko nekateri PMS štejejo
za olajševalno okoliščino, drugi, predvsem s področja medicine, pravijo, da PMS
sploh ne obstaja. Med slednje spada tudi moj (<u>bivši!</u>) ginekolog, ki mi je
na moje izrazite težave odgovoril, da je vse le v glavi in si torej vse
simptome zgolj umišljam.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<b><span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL; mso-font-kerning: 18.0pt;">Krivi so moški<o:p></o:p></span></b></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 107%; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL; mso-font-kerning: 18.0pt;">Kakor koli, dejstvo je, da je
PMS še vedno področje, ki mu nekateri raziskovalci posvečajo precej pozornosti.
Raziskave so npr. pokazale, da imajo ženske v lezbičnem razmerju manj izrazite
simptome oz. jih lažje prenašajo kot ženske v heteroseksualnih razmerjih. Če
zadevo poenostavimo, lahko rečemo, da so glede na to raziskavo za PMS krivi
moški. Nekdo pač mora biti grešni kozel.<o:p></o:p></span></div>
Unknownnoreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-5566165037636162847.post-48219774900139942312013-12-22T20:19:00.000+01:002015-03-22T08:23:10.882+01:00Nori december<div style="text-align: justify;">Nad decembrom in vsemi norijami, ki spadajo zraven, res nisem navdušena (še posebej ne, če se začnejo že konec oktobra). Kolikor se je le dalo, sem se vsemu, kar je povezano z božičem in novim letom, izogibala, vse dokler me ni doletela kruta realnost - potrebno je nabaviti vsaj nekaj daril. </div><br /><div style="text-align: justify;">Nakupovanje daril je ena izmed stvari, ki jih najbolj sovražim. Saj ne, da sem Ebenezer Scrooge (no, mogoče čisto malo), ampak z božičnimi darili se hudo pretirava. Večina daril je navadno "sranje" - vsaj ko gre za stare starše in druge sorodnike. Kupiš darilo samo zato da je "darilo". Kaj pa darila za otroke? Na pismih Božičku so navedeni dolgi seznami igrač, ki jih potencirajo reklame in trgovine s svojimi katalogi. Večina igrač je neprimernih, predragih in nepotrebnih, poleg tega pa bodo v najboljšem primeru zanimive do novega leta, potem pa bodo obležale v kotu z drugimi igračami. Če bi bilo po moje, bi otrokom kupila kar potrebujejo, npr. dolge gate in nove rokavice. Kje so tisti časi, ko so nam to podarjali stari starši, danes pa nihče od njih noče zaostajati in dobesedno tekmujejo, kdo bo podaril boljšo igračo. </div><div style="text-align: justify;">Na gnečo v trgovskih centrih sploh ne smem pomisliti - ljudje se zaletavajo drug v drugega, pred blagajno se vije dolga kača, ...sem že rekla, da se ljudje zaletavajo vate?</div><div style="text-align: justify;">In kaj imamo od vseh teh daril? Minus na računu. Letos je res zadnjič, da sem kupovala jeb* darila. Naslednje leto dobita darilo zgolj otroka, in sicer nekaj kar potrebujeta in nekaj majhnega, kar si želita. Pa še to bom nabavila že oktobra.</div><div style="text-align: justify;"></div><div style="text-align: justify;">Okraski in lučke. Saj je lepo za pogledat, ni kaj, še posebej, če imamo srečo in se lučke svetijo pod snegom. Ampak pri meni doma... Dovolj je jelka, pa še to postavimo 24. decembra, 1. januarja pa jo pospravimo. Vsa ta krama, ki jo enkrat na leto privlečeš s podstrešja, se trudiš razvozlat kable in girlande, porabiš ves dan da zadevo obesiš, potem še kakšno uro, da posesaš vse bleščice in iglice, samo zato, da jo čez teden spet pospraviš. Pa še nekaj - res mi je škoda denarja za vse te lučke in drugo navlako. </div><div style="text-align: justify;">Ko smo že pri denarju za vso to kramo - še bolj neumni se mi zdijo ognjemeti, ker pri tem dobesedno mečeš denar v zrak.</div><div style="text-align: justify;"></div><div style="text-align: justify;">Oh, pa voščila - "vesel božič", "lepe praznike".... Aaaaa, dajte mi mir. Še huje od tega so voščila ob novem letu. Zakaj, zakaj moram še cel januar poslušat "srečnega pa zdravga", itak jih večina ne misli resno. "Srečnega pa zdravga" sem sovražila že kot otrok. Vsi ti stiski rok in cmoka, cmoka, cmoka, z vsakim, ki je imel pet minut časa. Če se le da, se temu izognem.</div><div style="text-align: justify;"></div><div style="text-align: justify;">Da ne pozabim hrane. Ves december nam na televiziji dobesedno perejo možgane s posnetki bogato obložene mize, v trgovinah nas bombardirajo s sladicami v bleščečem papirju, ponujajo nam revije z nešteto recepti....V bistvu nas dobesedno pitajo zato da nam lahko januarja prodajo svoje dietne izdelke.</div><div style="text-align: justify;"></div><div style="text-align: justify;">Vse skupaj je tako napihnjeno, da je izgubilo ves čar. Božič je zame družinski praznik, ko se družim s svojimi najbližjimi, ko skupaj pripravimo večerjo, posedimo in se pogovarjamo, pogledamo kak film. Za vse to ne potrebujem odvečnih daril in kiča. Včasih pogrešam čase, ko so naši božični večeri bili zares skromni (jaz sem bila študentka, mož se je ravno zaposlil, hčerka pa še ni vedela, da je "bistvo" božiča v darilih). Novo leto je zame zaključek nekega obdobja in začetek novega, je čas, ko se spominjam lepih trenutkov, slabe pa pozabim, čas, ko se veselim novih priložnosti. Za to ne potrebujem nobenega "rompompoma". Povedano po pravici - v 39 letih sem bila samo enkrat na silvestrovanju s prijatelji. Moje idealno silvestrovanje je, ko z družino v pižamah, zaviti v koco, na kavču igramo družabne igre, pogledamo kak film in ob polnoči skozi okno opazujemo "rakete". Najkasneje ob pol enih pa sladko spimo. </div><div style="text-align: justify;"></div><div style="text-align: justify;">Pa naj kdo reče, da sem Grinch ali Ebenezer Scrooge. Mogoče sem, ampak zase vem kako bi naj izgledal moj božič in sita sem, da me skuša nekdo z utripajočimi lučkami in svetlikajočimi okraski prepričati v nekaj povsem drugega.</div><div style="text-align: justify;"></div><div style="text-align: justify;">Torej, čeprav sem rekla, da ne maram voščil, vam želim lep, vesel in zadovoljen december.</div><div style="text-align: justify;"></div><div style="text-align: justify;"></div>Unknownnoreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-5566165037636162847.post-3039935885973317022013-11-30T19:00:00.000+01:002015-03-22T08:23:10.912+01:00Karantena<div style="text-align: justify;">Če v teh mrzlih mesecih kaj sovražim, so to zagotovo hinavski trebušni virusi, ki se prikradejo v tebe takrat, ko najmanj pričakuješ in iz tebe dobesedno "pozaugajo" vse, kar se pač "pozaugat" da.</div><div style="text-align: justify;"></div><div style="text-align: justify;">V četrtek je v blažji obliki s takimi virusi strašil po hiši naš sine in puščal sledi. Pri naši najstnici se je sicer nekaj dogajalo, vendar nič omembe vrednega. Prepričana, da smo jo poceni odnesli, ker v petek nihče več ni zbolel, sem brezskrbno zaspala, zjutraj pa sem se zbudila ob možu, ki je za dobro jutro izbruhal (iz več odprtin hkrati) včerajšnji dan republike. Še isti trenutek sem se skrila na varno v dnevno sobo in na dan privlekla razkužilo.</div><div style="text-align: justify;"></div><div style="text-align: justify;">Mož je v karanteni v spalnici, jaz pa že ves dan razkužujem sebe, otroke in kljuke in to tako, da bi se vžgala, če bi kdo prižgal vžigalico (na rit si bom vtetovirala "pazi vnetljivo"). Možu karantena sicer ni po volji; trdi, da je že čisto o.k. - sveda je o.k., zdaj ko je opravil 40 dnevni post in raztrupljanje telesa v slabih par urah. Prav tako so o.k. virusi, ki se že veselijo naslednje zabave v Hotelu N deluxe. Možu v karanteni nič ne manjka - paket all inclusive in wireless - zato ne razumem njegove potrebe po dostopu do drugih delov stanovanja. Če bo treba, zaklenem vrata.</div><div style="text-align: justify;"></div><div style="text-align: justify;">Noč bom z razkužilom v roki prebila na kavču in upala, da se nekako prebijemo do ponedeljka (po mojih izračunih bi naj bila takrat nevarnost mimo). </div><div style="text-align: justify;"></div><div style="text-align: justify;">Naj se vas virusi ne dotaknejo (razen če imate trebušno virozo za obliko hitre shujševalne diete).</div>Unknownnoreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-5566165037636162847.post-84927044887002092412013-11-23T14:53:00.000+01:002015-03-22T08:23:10.924+01:00Praznovanje (otroškega) rojstnega dneOčitno se ljudje z leti res spreminjamo. Zakaj se spreminjamo je drugo vprašanje - ker je to del povsem naravnega procesa (ne bom rekla staranja) ali pa te k temu prisilijo zunanji dogodki, na katere "nimaš" vpliva. Ena izmed takih sprememb, ki je pri meni precej očitna, je praznovanje rojstnega dne mojih trok.<br /><br />Ko je bila moja najstnica še majhna, so bile njene rojstno-dnevne zabave nekaj posebnega. Priprave so se začele že mesec dni prej. Na spletu sem iskala ideje za torte in vabila in majhna darilca, ki jih bodo majhni gostje odnesli domov, pa ideje za igre,... Vsa vabila so bila ročno izdelana, prav tako paketki za darilca. Da o torti sploh ne govorim. Nič klasičnega iz slaščičarne, temveč doma narejen unikat. In ko so prišli majhni gostje, tako punce kot fantje, sem se jim 100% posvetila, igrali smo igre, iskali zaklad.... Ah, in ko sem čez čas srečala mamice ali babice otrok in so mi povedale, da njihovi otročki ne morejo pozabiti zabave in da so zabave pri moji "mali punčki" najboljše, sem se topila kot med in zraven že razmišljala kako bomo praznovali naslednje leto. Ob pogledu na "uboge" otroke, ki so praznovali v McDonaldsu, sem samo odkimala z glavo in rekla "ts, ts, ts, kakšne mame so to, ki otroke raje potisnejo v roke nekemu študentu v McDonaldsu".<br /><br />Ampak kot sem že rekla, ljudje se z leti spreminjamo, bodisi zaradi naravnega procesa bodisi zaradi okoliščin, na katere nimamo vpliva.<br /><br />Moj drugi otrok je fantek. Moja motivacija ob prvem praznovanju, na katerega je povabil svoje majhne prijateljče, ni bila nič manjša kot pri moji prvorojenki. Ročno izdelana unikatna vabila, unikatna torta, darilca, pripravljene igre,.... Mamice so pripeljale svoje otročke, mi jih predale pri vhodnih vratih in se odpeljale. Spomnim se fantka, ki je ob primopredaji bil oblečen v belo srajčko, z majhno kravatico, lepo počesan in jaz sem si milila "ooooh, poglej ga cukrčka". Ko sem zaprla vhodna vrata in prišla do dnevne sobe, je ta cukrček skakal po kavču, metal blazine in kričal!!! Gostje so imeli pripravljene svoje igre, moje jih niso zanimale. Pogledala sem na uro in pomislila "ljubi bog, še tri ure". <br /><br />Še naprej sem vsako leto izdelala unikatna vabila in unikatno torto. Vsako leto na drugo temo in vsako leto z manj veselja in zanosa. Pravzaprav sem vsako leto mesec ali dva pred rojstnim dem dobila psihosomatske simptome, ki so z leti mejili že na paniko. Če ostanem pri unikatnih tortah - želje mojega sina so daleč presegale moje sposobnosti. Lego torta je bila ena izmed najenostavnejših, največji izziv pa je bila torta Indiana Jones, in sicer scena, v kateri jih lovi ogromna krogla, na koncu pa skočijo iz luknje v skali v vodo. Še zdaj ne vem kako mi je uspelo vsaj približno upodobiti sceno in to brez marcipanpve mase, zgolj smetana in jedilne barve.<br /><br />Danes moj sin praznuje 9. rojstni dan. Kje? V Bumbar parku. Zadnja leta zavidam "meščanom" z nešteto možnostmi za praznovanje rojstnega dne, takšnih, kjer ostane stanovanje čisto, pospravljeno, nihče ne kriči, staršem pa ob tem ne utripa žilica na sencih. Tokrat sva s sinom zgolj raznosila vabila. Kako bodo starši spravili otroke v Bumbar park me ne zanima. No dobro, priznam, vsaj pri organizaciji prevoza sem delno sodelovala. Dve uri sproščenega kramljanja ob kavici (on pivo jaz sok) z možem, medtem ko se drugi ukvarjajo s tem, kako zabavati otroke. <br /><br />Ah, življenje je lahko tako preprosto.<br /><div><br /></div>Unknownnoreply@blogger.com3tag:blogger.com,1999:blog-5566165037636162847.post-1263367009361026442013-10-12T15:14:00.000+02:002015-03-22T08:23:10.936+01:00Zadrževalnik MedvedceČe nameravam še naprej opazovati ptice, je zadnji čas, da si nabavim en normalen daljnogled. Danes sem bila z DOPPS-om na opazovanju ptic na zadrževalniku Medvedce. Vodja, dva starejša gospoda in jaz. Vsi z zelo dobro opremo, jaz pa z Lidlovim daljnogledom, skozi katerega itak nisem videla nič oz. če sem že videla ptico, je bila slika tako nerazločna, da je sama ne bi prepoznala. <br /><br />Na nek način zdaj razumem moške in njihovo navdušenje nad tehniko. Čeprav nimam pojma ne o daljnogledih, ne o fotoapartih, kaj šele teleskopih, so se mi danes cedile sline, ko sem videla vso to opremo - Zeissov in Nikonov teleskop, daljnogled Pentax 10x42 in Nikon Monarch, fotoaparat Canon EOS 50D.... Tudi jaz bi mela.<br /><br />Vreme je bilo precej oblačno in temu primerna je bila tudi svetloba. Vseeno so skozi teleskop ptice imele barvo, skozi Lidlov daljnogled pa so bile vse v zapacanih 50 odtnkih sive (dobesedno).<br /><br />Danes na zadrževalniku:<br />- rečni in rumenonogi galeb<br />- bela in siva čaplja<br />- liska<br />- mlakarica<br />- čopasti ponirek<br />- rjavi lunj<br />- žvižgavka<br />- kostanjevka<br />- siva gos<br />- veliki srakoper...<br /><br />Slik seveda nimam. Mogoče kaj narišem in naknadno prilepim.Unknownnoreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-5566165037636162847.post-26242904543236977722013-10-07T12:32:00.000+02:002015-03-22T08:23:10.945+01:00Evropski dan opazovanja pticVčeraj sem se kljub slabemu vremenu odpravila v Mariborski park na Evropski dan opazovanja ptic (moj drugi). Pri nas je zjutraj kar dobro deževalo in dolgo sem oklevala naj grem ali ne. Kaj če zaradi dežja ne bo nikogar?! Pa kaj, si bi pa sama privoščila sprehod do Treh ribnikov. In sem šla.<br /><br />Zasedba je bila zelo skromna. Midva z možem in mamica z dvema otrokoma. Pa je bilo vseeno fajn. Letos sem prišla precej bolje opremljena (beri: s svojim daljnogledom, ki mi ga je prinesel božiček). Pa mi ni kaj prida koristilo. Preden sem z daljnogledom našla ptico na veji, je vodič nastavil teleskop, vsi so prišli na vrsto, da pokukajo skozi, ptico je pokazal v knjigi in natrosil kup informacij. Jaz pa sem se še vedno vrtela z daljnogledom okrog vratu. Še dobro, da se z vrvico od daljnogleda nisem zadavila. Če mi je ptico le uspelo ujeti, je bila ta tako meglena, da sem jo s prostim očesom lažje razločila. Gumb za nastavitev ostrine sem vrtela levo in desno, da bi se lahko vžgal. Kako pa naj vem, da ima daljnogled, poleg tega, še en gumb za nastavitve?! Še preden mi je uspelo "pogruntati" kako se ta drugi skrivnostni gumb uporablja, je bilo izleta konec.<br /><br />Videli smo sicer precej manj ptic kot lani (če ne štejem sivih vran, golobov in vrabčkov, smo videli taščico, ščinkavca, veliko sinico, kosa, detla; slišali pa zeleno žolno, kraljička, dleska in mogoče še kaj).<br /><br />Moram pa poudariti oz. posebej izpostaviti, da so tile mladi fantje, ki se ukvarjajo z opazovanjem ptic, pravi frajerji. Njihovega navdušenja se dobesedno nalezeš. Lani me je spremljal moj sine, ki ga težko pripraviš do tega, da bi karkoli poslušal, še težje pa do tega, da bi kaj tudi slišal in si zapomnil. Ampak ti fantje znajo tako zanimivo podajati vse te informacije o pticah, da jih je moj sin (pa jaz tudi) dobesedno požiral. V šoli je imel nato celo plakat o pticah.<br /><br />Pa naj bo še vam malo zanimivo - ptica, ki poleg petja drugih ptic, oponaša zvok fotoaparata, motorke, alarma,...<br /><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><iframe allowfullscreen='allowfullscreen' webkitallowfullscreen='webkitallowfullscreen' mozallowfullscreen='mozallowfullscreen' width='320' height='266' src='https://www.youtube.com/embed/gn6LimmBui8?feature=player_embedded' frameborder='0'></iframe></div><br />Unknownnoreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-5566165037636162847.post-46630161895024104652013-05-20T22:00:00.000+02:002015-03-22T08:23:10.967+01:00Zrela leta<div style="text-align: justify;">Včeraj sem z možem gledala nizozemski triler Loft (zelo dober film, vreden ogleda), v katerem nek moški reče, da ne razume zakaj ženske pihajo, ko moški opazijo lep in čvrst par dojk - "pff, seveda, če ima umetne", znajo pa pohvaliti dobro narejene umetne zobe. Res je, priznam. Tudi sama opazim lepe okrogle prsi in takoj vem/pomislim, da so silikonske. Zakaj je torej pohvalno, če ima nekdo lep nasmeh z umetnimi zobmi, zgražamo pa se, če nekdo s silikonskimi vložki poskrbi za estetski izgled drugih delov telesa?</div><div style="text-align: justify;"><br /></div><div style="text-align: justify;">Nikakor še nisem v zrelih letih, a tudi jaz čutim posledice gravitacije, ki bi vsekakor opravičile silikon. Če sem se še pred par leti lahko brez skrbi nastavljala soncu zgoraj brez, danes to ni več pametna ideja. Leže na hrbtu mi prsi zlezejo nekam v podpazduhe, in bog ne daj, da se prekobalim na vse štiri, ker tisto dvoje kar visi od mene, niti slučajno ni okroglo temveč ... mislim, da beseda za opis take oblike še ne obstaja. </div><div style="text-align: justify;">Poleg tega postane z leti obseg prsi, kljub enaki št. modrca, manjši. Kako je to mogoče? Vsebina, ki jo naložiš v košarico modrca, se ne nahaja več v višini "prsi", temveč nekoliko niže. Bojim se, da si bom počasi namesto obsega merila dolžino prsi.</div><div style="text-align: justify;"><br /></div><div style="text-align: justify;">Zrela leta pa ne udarijo le prsi. Kaj je tisto, kar mi visi z nadlakti? Nekakšne zavesice, ki plapolajo v vetru. Če bo šlo tako naprej, bom na stara leta kot netopir.</div><div style="text-align: justify;"><br /></div><div style="text-align: justify;">Pa da ne govorim o depilaciji. Včasih sem eno klingico uporabljala tri mesece, čez nekaj let bom za eno depiliranje potrebovala dve. Dlake poganjajo tam, kamor moje oko sploh ne seže.</div><div style="text-align: justify;"><br /></div><div style="text-align: justify;">Sicer je splošno znano, da lahko ženske počnemo več stvari hkrati, ampak s tem ni mišljeno, da lahko hkrati kihaš in lulaš. </div><div style="text-align: justify;"><br /></div><div style="text-align: justify;">Ne glede na vse navedeno, sem prepričana, da se bom možu še vedno zdela dovolj zanimiva in skrivnostna že zaradi tega, ker se mi razpoloženje menja hitreje kot aprilsko vreme. Nikdar ne veš na kaj boš naletel čez pet minut. </div><div style="text-align: justify;"><br /></div><div style="text-align: justify;">Da se staraš ugotoviš tudi, ko moraš izvesti preprosto matematično operacijo, če želiš odgovoriti na vprašanje "Koliko pa ste stari gospa?" Se mi je zgodilo zadnjič pri zdravniku. Vedela sem, da še nisem 40, koliko let trenutno štejem pa tudi ne. Ali pa ko preko interneta rezerviraš dopust na morju in moraš vnesti letnico rojstva, ki pa je ni v stolpcu. Z miško se pomikaš navzdol in navzdol in še navzdol, preden prideš do svoje letnice, in potem spet navzgor in še bolj navzgor, da prideš do letnice rojstva najmlajšega otroka.<br /><br />Spada zraven, ni kaj.<br /><br /><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"></div><br /><br /><br /></div>Unknownnoreply@blogger.com8tag:blogger.com,1999:blog-5566165037636162847.post-51731680810439012372013-05-18T23:24:00.000+02:002015-03-22T08:23:10.987+01:00Iskanje po ključnih besedah<div style="text-align: justify;">S statistiko se nikdar nisem ukvarjala, danes pa sem, ne vem zakaj, preverila statistiko ogledov mojega bloga glede na iskanje po ključnih besedah. Itak vodi beseda "dragi dnevnik". Če to vtipkaš v google, me najdeš na prvem mestu prve strani. Če v google vtipkaš "orientacija v prostoru", me najdeš na četrtem mestu druge strani. Do sem nič posebnega. Precej pa je zbodla v oči beseda ali besedna zveza (kakorkoli) <strong>"nevrotična mati"!!!</strong> Ko sem to vtipkala v google, je bila povezava na moj blog na prvem mestu prve strani!!! Padla bi na rit, če ne bi na njej že sedela.</div><div style="text-align: justify;"></div><div style="text-align: justify;">Ko sem pisala o <a href="http://dnevnik-nadinkapotepinka.blogspot.com/2012/02/nevroticna-prepricanja-3-del.html">nevrotičnih prepričanjih</a>, v njih nisem zaznala nič negativnega, le nekaj sarkazma. Besedna zveza "nevrotična mati" pa ima tak negativni prizvok, da mi nikakor ni vseeno, da me google pri takih ključnih besedah vrže na prvo mesto. <br /><br />No, najdete me še pod "orange cat", "maca narancasta", nizka toleranca, "hollywood", "volkodlak", "control freak quotes", "obujem japonke"..... Ma vidim, da bom morala statistiko redno spremljat, zna bit zanimiva.</div>Unknownnoreply@blogger.com4tag:blogger.com,1999:blog-5566165037636162847.post-27908924245053906422013-05-17T17:39:00.000+02:002015-03-22T08:23:10.998+01:00"Bolhanje"<div style="text-align: justify;">Se vam je že zgodilo, da ste želeli podariti stvari, pa jih nihče ni želel? Z oblačili imam standardno težave. Sprva sem oblačila hčerke podarjala sosedi. Ko pa je njena deklica po rasti dohitela mojo, je to odpadlo. Sinova oblačila sem podarjala prijateljem, ki pa imajo 4 leta mlajšega sina in so se jim stvari vedno vlačile po podstrešju, dokler njihov pobič ni dovolj zrasel. Oblačil niso vzeli ne na Rdečem križu in ne na Karitasu, ker jih imajo menda preveč. So rekli, da rabijo druge stvari - hrano, pohištvo, gospodinjske aparate.... Par let sem podarjala ovalno kuhinjsko mizo s 6 stoli, pa je nihče ni želel, potem jo je mož daj na Bolho za 50,00€ in jo prodal v prve pol ure!?!? Ne vem no, a ljudje res raje kupijo kot pa dobijo podarjeno.</div><div style="text-align: justify;"></div><div style="text-align: justify;">Kup lepo ohranjenih otroških igrač sem želela dati vrtcu ali bolnici, pa ne vzamejo; knjige sem želela dati knjižnici, pa jih tudi ne vzamejo. Pred leti so preko neke radijske postaje za božič zbirali igrače za otroke. Ko sem jih poklicala in jim povedala, da imam par velikih škatel igrač, pa da je moj avto premajhen, da bi jih spravila vanj (takrat smo imeli čisto majčken avto), so me osorno zavrnili. Če so se že šli neko dobrodelnost, bi lahko priskrbeli kak kombi, da bi prišel iskat igrače. Z akcijo so bolj sebi delali reklamo kot skrbeli za dobrodelnost.</div><div style="text-align: justify;"></div><div style="text-align: justify;">Včeraj sem se lotila pospravljanja navlake in se odločila, da če nihče ne želi imeti podarjenih naših stvari, jih bom pa prodala na "bolhi". Vsa oblačila sem poslikala, sestavila komplete po številkah in sezoni, poslikala knjige in par drugih stvari in do večera na Bolhi objavila 132 oglasov. Do polnoči sem odgovarjala na povpraševanja, danes pa sem si morala narediti seznam pošiljk, da ne bi česa pozabila. </div><div style="text-align: justify;"></div><div style="text-align: justify;">Ne glede na to, da sem postavila neko ceno, sem se z nekaterimi že dogovorila, da jim stvari podarim, nekaterim pa častim celo poštnino.</div><div style="text-align: justify;"></div><div style="text-align: justify;">Za otroške knjige pa sem prav vesela, da jih v knjižnici niso vzeli. Knjige so kot nove, povpraševanje pa neverjetno. </div><div style="text-align: justify;"></div><div style="text-align: justify;">Moja spalnica trenutno zgleda kot skladišče. Danes grem na podstrešje, sestavim komplete igrač, jih poslikam in objavim na Bolhi za simbolično ceno. Na koncu mi jih morda uspe nekaj celo podariti.</div>Unknownnoreply@blogger.com3