Ne morem biti strpna do nestrpnosti

Vedno sem se izogibala razpravam o občutljivih temah, pa ne zato, ker si o njih ne bi ustvarila lastnega mnenja temveč zaradi intolerance sogovornikov. Danes sem prebrala kar nekaj "nestrpnih" izjav na temo istospolnih zakonskih zvez in možnosti posvojitve otrok. Ves dan sem bila tiho čeprav je v meni kar vrelo. Nekdo je na FB v povezavi z 8. marcem rekel, da čaka revolucijo žensk. Ne bom naredila revolucije, le jasno in glasno bom izrazila svoje nestrinjanje.

Nek gospod je na Twitterju objavil, da ima raje očeta, ki je zapornik, alkoholik, brezdomec kriminalec...samo da ni gej. Nekateri bi morda rekli "nič hudega, pač priznava, da si za očeta ne želi geja".  Za mene pa izjava po vseh ostalih izjavah, ki sem jih prebrala danes in sem jim bila priča v zadnjih dneh, niti najmanj ni nedolžna temveč v sebi skriva grozljivo širjenje nestrpnosti.

Pri vseh teh izjavah na žalost ne gre le za mnenja posameznikov, ki se navezujejo zgolj in izključno na njih in njihova življenja. Ne gre za to kaj si ONI želijo in česa se ONI sramujejo temveč za pravice, življenje, srečo, ljubezen vseh ljudi. Njihova mnenja vplivajo na našo družbo in ji preprečujejo, da bi naredila korak dlje.

V nekem zapisu danes sem prebrala stavek "Za otroke gre." Res je, za naše otroke gre. In ko nekdo izjavi, da je bolje, če je oče kriminalec, alkoholik, potem to razumem kot, da je za naše otroke bolje, da jih očetje spolno zlorabljajo, jih pretepajo in ponižujejo. Kdo hudiča ste vi in kje v vašem razvoju se je tako hudo zataknilo? Če sem vam kaj zgodi, bi si torej želeli, da vašega otroka posvoji kdorkoli, lahko tudi tak, ki ga bo zlorabljal, samo da ni gej??? Ne morem verjeti, da vam pogled sega le do konice vašega nosu.

Tudi izjava, da otrok potrebuje mater in očeta, ni v nobeno korist otroka. Otrok potrebuje LJUBEZEN. Po taki posplošeni izjavi bi lahko sklepali, da so tudi enostarševske družine prepovedane. Če torej eden od staršev umre, si mora drugi starš v roku enega leta najti novega partnerja nasprotnega spola, drugače se mu otroka odvzame - ker otrok potrebuje mater in očeta.

Edina realna skrb se mi zdi, da bi otrok istospolnih staršev trpel žaljivke s strani drugih otrok. Pa ne zaradi dveh mater ali dveh očetov temveč zaradi IDIOTSKIH STARŠEV drugih otrok, ki so svojim otrokom vcepili v glavo, da je imeti istospolne starše nekaj slabega, in po možnosti še, da se lahko od takega otroka nalezejo homoseksualnosti.

Najbolj boleča izmed vseh nestrpnosti, ki se tiče homoseksualnosti, pa je zagotovo nestrpnost lastnih staršev. Verjamem, da je včasih težko priznati samemu sebi, kaj šele staršem in širši okolici. Ni malo primerov, ko starši mladostnika spodili od doma in se mu odpovedali. In ti starši so boljši starši samo zato, ker niso gej? Več jim je vredno mnenje okolice in njihovo lastno bolno prepričanje kot sreča njihovih otrok.

Otrok potrebuje LJUBEZEN in cilj vzgoje naj bi bil, da otroke vzgojimo v samostojne, samozavestne in strpne ljudi, ki bodo vedeli kdo so in kaj jih osrečuje.

Spoštujem drugačna mnenja, a se tudi moja strpnost konča pri takšni nestrpnosti.