torek, 13. marec 2012

Spomladansko čiščenje

Obožujem pomlad. Narava se prebuja, jaz pa tudi. Ker je več svetlobe, bolje vidim in opazim vso kramo in svinjarijo, ki se je čez zimo nabrala v našem stanovanju. Vsako leto sem si spomladi vzela dva dni dopusta, da sem opravila res generalno spomladansko čistko - počistila vse stene, strope, svetilke, okvirje, odtoke, radiatorje, nape, police, omare,..... Zadeve se ne znam lotiti po malem, raje enkrat ornk butnem in sem rešena.

Tudi za naslednji teden sem planirala dva dni dopusta, pa sem malo prej zasledila na internetu štiritedenski projekt, ki se je začel 5. marca. Torej 1. teden (5. do 11. marec) so bile na vrsti otroške sobe. Rešeno. V sredo so namreč hčerki zmontirali novo pohištvo, tako, da je vse sveže pospravljeno. Preden so prišli mojstri, pa sem pospravila in sortirala kramo v pobovi sobi. Evo, ne da bi vedela sem absolvirala 1. teden. 2. teden, to je ta teden (12. do 18. marec) sta na vrsti hladilnik in shramba. Hladilnika nimam, ker je crknil oz. dobim novega - torej rešeno. Ostane samo še shramba, ki to ni. V njej je vse drugo, samo živila ne. Časa imam do nedelje. Komaj čakam.

Čisto nehote in mimogrede sem se znašla v načrtovanem in organiziranem projektu spomladanskega čiščenja. Obožujem načrte. Vem, da sem že rekla, da jih ne bom več delala, ampak ta je bil že pripravljen in tako mamljiv, da se mu nisem mogla upreti.


Nepripravljena

Pisanje bloga ni tako preprosto kot sem si mislila. Če ti ne zmanjka idej, ti zmanjka pa časa. Pa vseeno, zdaj sem tukaj in bi vam rada povedala, kako za vikend stvari nisem imela pod nadzorom.

Za soboto je bil predviden izlet v Italijo (Palmanova, Oglej, Gradež) in da sem zadostila svoji potrebi po "imeti stvari pod nadzorom", sem se na izlet dobro pripravila. Preverila oddaljenost od kraja do kraja, skupno število kilometrov, glede na to, koliko žre naša mašina, sem izračunala stroške goriva, prištela ceno vinjete in cestnine, razmislila o tem kaj si bomo ogledali in koliko časa se bomo zadržali v posameznem kraju, kaj bomo jedli, kje bomo jedli, kdaj bomo štartali in kdaj se bomo vrnili....

Odhod je bil predviden ob 7.00 zjutraj. Hišo smo zapustili ob 7.15 uri, kar je odličen rezultat. Nato se je začelo zatikati. Morali smo na črpalko. Pa ne na tisto, ki leži na naši poti, ampak na tisto, na kateri dobiš nalepke in do katere prideš tako, da skreneš s svoje načrtovane poti in izgubiš dodatnih 20 minut. Potrebno je bilo napumpati gume. Da smo lahko napumpali gume, smo morali na drugo črpalko, ker na tej črpalki niso imeli "pumpe". Tako smo izgubili še dodatnih 10 minut. Pohvaliti se moram, da sem se obvladala, čeprav mi je živec nad očesom nervozno trzal.

Pot do meje med Avstrijo in Italijo je potekala mirno. Takoj za mejo naletimo na prvi predor. O.k., naj bo, verjetno je to edini predor. Počasi štejem (dolg je bil 2km, torej bi morala zagledati "luč na koncu tunela", ko preštejem do 60?). Pripeljemo na svetlo. Želim zadihati in pred mano je....naslednji predor. Štejem. Diham. Pridemo skoz in....nov predor. Spet štejem....diham....pridemo skoz in....nov predor. Aaaaaaaa....kako sem lahko pozabila preveriti predore? To je prva stvar, ki jo naredim, ko potujem po avtocesti. Vedno preverim število in dolžino predorov. Matr če ni bilo več kot 10 predorov. Počutila sem se kot da bi mi držali glavo pod vodo, me za sekundo dvignili, da pridem do zraka in spet pod vodo. 40 km samih predorov s po par 100m presledka. Po ne vem koliko predorih, je bila na vidiku prva črpalka. Ustavimo, "odtočimo", jaz pa razmišljam koliko predorov me še čaka ( s črpalke se je videl že naslednji) in kako bom vse to prenesla. Za vsak slučaj požrem pomirjevalo. Preživim naslednji predor. In če se ne motim, je temu sledil še eden in konec. Jebemti, za dva kurčeva presneta predora sem požrla pomirjevalo, pred tem pa sem jih brez tablete preživela najmanj 10. Do Udin spim ko ubita.

Toliko o tem, kako imam vse pod nadzorom.

Opomba zame (in mogoče še za koga): v avtu vedno imej gumi škornje za tamalega.

P.S. Se spomnite, ko nam je crknil pomivalni stroj? Iz petka na soboto nam je crknil hladilnik, danes pa ključ-kartica za avto. Februar je res bil sumljivo miren.


ponedeljek, 05. marec 2012

Nevrotična prepričanja - 5. del


Mislim, da je skrajni čas, da zaključimo to odisejado skozi nevrotična prepričanja. Verjetno bi jih lahko naštevala še in še, a kakorkoli obrneš, je eno prepričanje povezano z drugim, ga pogojuje ali je njegova posledica.

 Zaključimo torej s prepričanjem…

 5. Vse moram imeti pod nadzorom. Če boste na večino spodaj naštetih vprašanj odgovorili z JA, potem imate tudi vi radi stvari pod kontrolo.

-  Težko zaupate ljudem? JA

- Pišete sezname in načrte za vsako stvar v svojem življenju? Vuhuuu, JAAAA. Če bi vse sezname zvezala v knjigo, bi dobila »Vojno in mir«

- Ne prenesete, da se v avtu peljete z drugimi (da ne vozite vi)? Vozi lahko moj mož, pa moji starši. Če se peljem s prijatelji, me stvar že rahlo moti. Na daljšo pot s prijatelji pa grem samo, če vozim jaz (ali moj mož) oz. še boljša varianta – če gremo vsak s svojim avtom. Tudi na sindikalnih izletih rahlo trpim oz. je vse o.k. dokler se držimo načrtovanega izleta, ko pa začnejo padati spontane ideje, pa ni več luštno (razen, če mi je ideja všeč ali je zrasla na mojem zelniku J ).

- Ali večino dela ali kolikor se le da, najraje opravite sami? JA, absolutno. Sama najbolje vem kako želim stvar izpeljati. Drugi lahko sodelujejo, če so zanesljivi, natančni, delovni in upoštevajo moja navodila….Pa vseeno zadevo najraje opravim sama.

- Zelo redko mislite, da se motite? NE. Končno vprašanje, na katerega mi ni treba odgovoriti pritrdilno. Pravzaprav me večino časa skrbi, da se morda motim, kar vodi k naslednjemu vprašanju.

- Ste radi v središču pozornosti? Bog NE daj.

- Radi prevzamete načrtovanje družabnih srečanj? Sploh NE. Zakaj bi si na glavo nakopala še več dela in stresa.

- Vam je dolgčas, ko morate poslušati druge kako govorijo? NE in JA, odvisno o čem govorijo. Nikdar pa se ne dolgočasim zgolj zaradi tega, ker govorijo drugi in ne jaz. V bistvu sem zelo dober poslušalec.

- Mislite, da vi najbolje veste kaj je dobro za druge? NE. Rada pomagam in rada svetujem, če se na zadevo spoznam.

- Vaš dopust je strukturiran in aktiven? JA/NE. Želela si bi, da bi bil, pa ni, ker je to z otroci na dopustu nemogoče. Njihove želje so drugačne od mojih in če bi načrtovala dopustniške aktivnosti, bi bila na koncu razočarana, dopust pa pokvarjen.

- Ne marate, da se ljudje dotikajo vaših stvari? Eeeeeeem, nooooo, nisem ravno navdušena, če se jih dotikajo, ampak zaradi tega ne znorim ali trpim.

- Če ste v zvezi, želite ves čas vedeti kje se nahaja vaš partner? Sploh NE. Če gre kam dlje, mi itak pove, drugače pa NE, ne preverjam ga oz. ne kličem ga, da bi ga vprašala kje je.

- Ste perfekcionist in svoj največji kritik? Absolutno JA. O tem sem že pisala.

- Se težko navadite na novo pričesko ali druge spremembe? JA, sem zelo neprilagodljiva in ne maram sprememb. Ko kupim čevlje ali nova oblačila, ki so mi res všeč, jih nosim dokler ne razpadejo. Edina sprememba na mojih laseh je v tem ali so spuščeni ali pa speti v čop. Enako je s parfumi in nakitom. Imam en parfum, in ko ga porabim, kupim novo stekleničko enakega parfuma. Vonj sem menjala pred tremi leti, ko sem za darilo dobila parfum, ki mi je bil začuda všeč. Imam samo ene uhane in verižico (lani dobila nov komplet, ker sem pri starem po x letih izgubila uhan – na nov komplet sem se težko navadila, ker ni tak kot prejšnji). Enako je z drugimi spremembam - zakaj bi spreminjal stvari, ki "laufajo"?

- Vas bi motilo, če bi za vas pripravili zabavo presenečenja? NE. Pravzaprav bi bila vesela, če bi se kdo tako potrudil.

- Ne prenesete, da ljudje zamujajo? JA. Zamujanje je že nasploh neolikano, če pa ti s tem podrejo načrt, je pa še toliko slabše.

- Ste zelo trmasti? Menda sem JA. O tem bi lahko kaj več povedal moj mož. Jaz bi se izrazila drugače – nisem trmasta ampak načelna, odločna.

- Veliko prekinjate ljudi? NE.

- Zelo neradi sprejemate ukaze, navodila? V življenju nasploh – JA; v službi pa sem vesela, da nisem »glavna« (par vprašanj višje sem napisala, da me je večino časa strah, da se morda motim – predstavljajte si kako bi bilo, če bi bila v službi za vse odgovorna – že itak se preveč sekiram).

- Težko prenašate, če se ljudje ne strinjajo z vami? JANE. Če sem prepričana, da imam prav, potem JA.

- Nered pri drugih vas moti? NE. (Samo nered v sobah mojih otrok in v naši shrambi).

- Ko gledate TV z drugimi, morate imeti v rokah daljinec? Sicer zelo redko gledam TV, če pa že, je fajn, če imam nadzor nad daljincem. Torej JA.

- Hitro vas zmedejo, razjezijo? JA.

- Na splošno ne zaupate ljudem? NE, na splošno ne, imam pa težave.

- Ste užaljeni, če ljudje ne upoštevajo vašega nasveta? NE, je pa škoda J


Torej, rada imam stvari pod nadzorom, a sem na srečo daleč od zadnjega stadija, ki se mu reče »control freak«. In tako je tudi pri vseh ostalih prepričanjih. Kakšna stvar med njimi me obsede bolj, druga manj, ampak načeloma »imam vse pod nadzorom« J