sobota, 12. oktober 2013

Zadrževalnik Medvedce

Če nameravam še naprej opazovati ptice, je zadnji čas, da si nabavim en normalen daljnogled. Danes sem bila z DOPPS-om na opazovanju ptic na zadrževalniku Medvedce. Vodja, dva starejša gospoda in jaz. Vsi z zelo dobro opremo, jaz pa z Lidlovim daljnogledom, skozi katerega itak nisem videla nič oz. če sem že videla ptico, je bila slika tako nerazločna, da je sama ne bi prepoznala.

Na nek način zdaj razumem moške in njihovo navdušenje nad tehniko. Čeprav nimam pojma ne o daljnogledih, ne o fotoapartih, kaj šele teleskopih, so se mi danes cedile sline, ko sem videla vso to opremo - Zeissov in Nikonov teleskop, daljnogled Pentax 10x42 in Nikon Monarch, fotoaparat Canon EOS 50D.... Tudi jaz bi mela.

Vreme je bilo precej oblačno in temu primerna je bila tudi svetloba. Vseeno so skozi teleskop ptice imele barvo, skozi Lidlov daljnogled pa so bile vse v zapacanih 50 odtnkih sive (dobesedno).

Danes na zadrževalniku:
- rečni in rumenonogi galeb
- bela in siva čaplja
- liska
- mlakarica
- čopasti ponirek
- rjavi lunj
- žvižgavka
- kostanjevka
- siva gos
- veliki srakoper...

Slik seveda nimam. Mogoče kaj narišem in naknadno prilepim.

ponedeljek, 07. oktober 2013

Evropski dan opazovanja ptic

Včeraj sem se kljub slabemu vremenu odpravila v Mariborski park na Evropski dan opazovanja ptic (moj drugi). Pri nas je zjutraj kar dobro deževalo in dolgo sem oklevala naj grem ali ne. Kaj če zaradi dežja ne bo nikogar?! Pa kaj, si bi pa sama privoščila sprehod do Treh ribnikov. In sem šla.

Zasedba je bila zelo skromna. Midva z možem in mamica z dvema otrokoma. Pa je bilo vseeno fajn. Letos sem prišla precej bolje opremljena (beri: s svojim daljnogledom, ki mi ga je prinesel božiček). Pa mi ni kaj prida koristilo. Preden sem z daljnogledom našla ptico na veji, je vodič nastavil teleskop, vsi so prišli na vrsto, da pokukajo skozi, ptico je pokazal v knjigi in natrosil kup informacij. Jaz pa sem se še vedno vrtela z daljnogledom okrog vratu. Še dobro, da se z vrvico od daljnogleda nisem zadavila. Če mi je ptico le uspelo ujeti, je bila ta tako meglena, da sem jo s prostim očesom lažje razločila. Gumb za nastavitev ostrine sem vrtela levo in desno, da bi se lahko vžgal. Kako pa naj vem, da ima daljnogled, poleg tega, še en gumb za nastavitve?! Še preden mi je uspelo "pogruntati" kako se ta drugi skrivnostni gumb uporablja, je bilo izleta konec.

Videli smo sicer precej manj ptic kot lani (če ne štejem sivih vran, golobov in vrabčkov, smo videli taščico, ščinkavca, veliko sinico, kosa, detla; slišali pa zeleno žolno, kraljička, dleska in mogoče še kaj).

Moram pa poudariti oz. posebej izpostaviti, da so tile mladi fantje, ki se ukvarjajo z opazovanjem ptic, pravi frajerji. Njihovega navdušenja se dobesedno nalezeš. Lani me je spremljal moj sine, ki ga težko pripraviš do tega, da bi karkoli poslušal, še težje pa do tega, da bi kaj tudi slišal in si zapomnil. Ampak ti fantje znajo tako zanimivo podajati vse te informacije o pticah, da jih je moj sin (pa jaz tudi) dobesedno požiral. V šoli je imel nato celo plakat o pticah.

Pa naj bo še vam malo zanimivo - ptica, ki poleg petja drugih ptic, oponaša zvok fotoaparata, motorke, alarma,...