sobota, 7. januar 2012

Nori december

Hvala bogu je ta nori december za nami. Ne spomnim se kdaj sem nazadnje občutila duh božiča. Ta decemberska norišnica mi najeda živce. Resnično.
Od božičnega duha oz. od prazničnega vzdušja (sama sem namreč ateistka in božič je zame kot vsak drug praznik oz. dan, ko postaviš novoletno jelko) so ostale samo pisane lučke, pa še te so mutirale. Lične praznične lučke, ki so ovijale drevesca pred stanovanjskimi hišami, so podivjale in napadle strehe, zidove in ograje, pa da ne govorim o lučkastih saneh in jelenčkih pa dedkih mrazih/božičkih in sneženih možeh.
Gospodarske krize v decembru ni čutiti, ljudje še vedno imajo denar. In tako smo se tudi mi, kot velika večina vseh ostalih, sredi decembra odpravili v nakupovalno središče, da nabavimo obvezna božična darila. V sencih mi začne utripati in kljuvati takoj, ko prestopim prag Europarka (pa ne samo v mesecu decembru). Hodili smo po trgovinah gor in dol, not in ven, brez da bi vedeli kaj iščemo oz. kaj bi sploh radi kupili. Nekako sem upala, da bom vedela, ko bom stvar zagledala. Pa ni bilo tako. Ponavadi je bilo najbolj enostavno kupovati za otroka, saj je "božičku" napisal seznam vseh želja in tako si s seznama izbral eno stvar, ki je bila 1. najlažje dostopna in 2. najcenejša. Tokrat se je zataknilo tudi pri našem pobu, ki je božičku začel pisati že poleti in mu je vsak teden napisal drugo pismo. Ko smo mu okrog Miklavža rekli, da mora napisati zadnjo verzijo pisma, ki ga potem ne more več spreminjati, smo narobe predvidevali, da je to-to. Do božiča sicer ni napisal nobenga pisma več, je pa vsak drugi dan izražal nove želje (namesto A, ki si ga je želel v pismu, bi zdaj raje imel B, zadeve C iz pisma si sploh ne želi več, ker je čisto brezveze, in bi raje imel D). Sredi decembra smo torej stali sredi Europarka moj mož, moja hčerka in jaz (sine pa se je brezskrbno in poln božičnega in prazničnega vzdušja igral v igralnici) tuhtali kaj za vraga naj ta malemu poknemo pod drevo. Ko so bila doma vsa darila zavita in pripravljena na misijo neopazne premestitve na lokacijo pod novoletno jelko, smo doživeli drugi šok. Sinu je uspelo, da si je še en krat premislil. Grrrrrrrrr. Kdo si je namislil ta prekleta darila za božič, ki jih kupiš samo zato, da jih pač kupiš, čeprav jih nihče ne potrebuje.

Foto: http://afunnypics.blogspot.com/2011_09_10_archive.html

Kakorkoli, drevo smo okrasili, spekli kekse in izvedli obdarovanje.

Ni komentarjev:

Objavite komentar