torek, 21. februar 2012

Orientacija v prostoru

Jo imate? Orientacijo. V manjšem, zelo, zelo majhnem prostoru, jo imam, a jo lahko tudi v takem prostoru hitro izgubim, če me 3x zavrtite.

Očitno je pomanjkanje orientacije še ena izmed dednih stvari, ki jo je od mene podedoval moj sine. Ko mi je v roke prišlo polletno obvestilo o učnem uspehu, sem ga nameravala na hitro preleteti - dosega, dosega, zeeeeh, dosega, delno dosega, dosega, uuups, kaj?! Delno dosega? Piše pravilno in čitljivo (nekaj takega ) - delno dosega. O.k., to sem že vedela. Mali piše pravilno vendar kot kura po gnoju in dol mu visi, če zna napisano kdo prebrati ali ne. Gremo dalje. Delno dosega! Jebemtiš. V prostoru se zna zgolj delno orientirati. Ne razumem. Leva je tista s katero pišeš (ker je levičar), se pravi, da je roka, ki ti je še ostala, desna. Pa to je obvladal že v vrtcu. Kaj je zdaj to? Eh, jebi ga, če ni nič hujšega.....

Čez nekaj časa se mi je ponudila priložnost, da sem lahko hkrati izkusila obe kategoriji, ki ju moj sine zgolj delno dosega. Za domačo nalogo je moral besedilo, ki je bilo napisano z velikimi tiskanimi črkami, prepisati z malimi tiskanimi črkami in nato še narisati, kar je besedilo narekovalo. Hiša ima rdečo streho. Levo od hiše je drevo z orehi. Desno od hiše je deček z modrimi hlačami. Prvo kategorijo "piše pravilno in čitljivo" sva ponavljalo tako dolgo, da ni bilo samo pravilno ampak tudi čitljivo. Nič zato, če je bil papir zaradi radiranja že čisto porozen. Evo - dosega. Potem sva se lotila kategorije "zna se orientirati v prostoru". Streho pobarva rdeče. Torej ve kje je streha. To je dobro. Levo od hiše je potrebno narisati drevo, desno pa dečka. Nariše ravno obratno. "Še enkrat preberi navodila.", mu rečem in mali prebere. "No, kje moraš narisati drevo?", ga vprašam.

"Ja, levo od hiše.", odgovori in zraven debelo gleda.

"In kje je leva?", vrtam dalje.

"Ja tukaj!", reče in pokaže na drevo, ki ga je narisal na "levi"strani hiše.

"S katero roko pišeš?!, ne odneham.

"Oooooo, ja, z levo!", je mali že rahlo živčen.

"In katera je leva?", sem tud jaz že rahlo živčna.

"Ja ta!", in dvigne levo roko.

"In zakaj si potem narisal drevo na desni strani?", vprašam zmagovalno, ker sem mu končno dokazala, da se moti.

"Pa nisem ga narisal na desni strani. Če se postaviš pred hišo, je leva tukaj. Ravno obratno.", mi je strokovno obrazložil.

Eeeeee, ja.... Pa me je zavrtel in sem izgubila orientacijo.

Preplah je bil odveč. Mali ima dobro orientacijo, tako kot njegov oče. Torej je samo en otrok v prostoru izgubljen tako kot jaz - moja hčerka. Pa še pri njej gre verjetno zgolj za obdobje splošne zmedenosti.


4 komentarji:

  1. Tale roka za pisat pa ne zgine z leti. :D
    Težko ločm levo in desno, spominska orientacija pa je skor popolna, tut sred noči.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Če ne bi vedela, da sem desničarka, tud jaz ne bi ločila leve od desne:)

      Izbriši
  2. naj ugibam...sine ima v šoli sigurno učiteljico....in če mali učiteljici razložil orientacijo tako kot tebi, potem ni čudno, da mu je napisala da delno dosega....delno ga je pač razumela...

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Haha, na to pa sploh nisem pomislila. Seveda ima učiteljICO :)

      Izbriši