četrtek, 24. maj 2012

Tečem, torej sem...

...za enkrat brez sape.  Boljše to kot Descartesov "Mislim, torej sem", ker preveč misliti še nikdar ni bilo dobro zame. In ja, tečem. Spet. Uau, kako fajn se sliši, ko napišem, da tečem. Zveni tako športno, tako pomembno, zveni kot da imam za sabo 12 polmaratonov in 3 maratone. Resnica je na žalost čisto drugačna. Resnica je tako žalostna, da se moram zaradi nje med tekom skrivati v gozdu, ker me je sram, da bi kdo videl kako hudo sopiham ob strašno počasnem teku. Še bolj sram pa bi me bilo, če bi me med tekom prehitela mamica z malčkom na sprehodu.

Ta teden tečem 3 minute in 3 minute hodim (sem napredovala iz 1 minute teka in 2 minuti hoje) skupaj 20 minut. Za merjenje hitrosti in razdalje uporabljam Endomondo, ki je tako prijazen, da mi za spodbudo ob rezultat hitrosti prilepi želvico (v resnici sem polžek, ampak slikice polžka Endomondo nima, jo bojo pa verjetno nabavli, če še lep čas ne bom napredovala). Ko mi bo uspelo preteči 5 km v kosu in bom za 1 km potrebovala manj kot 10 minut, bom iz gozda prilezla na naša polja, kjer tečejo ostali navdušeni tekači.

Ko prebiram rezultate maratonov oz. tekov (da ne bo kdo mislil, da mi je prvi cilj preteči maraton), prebiram rezultate tistih, ki so na cilj prišli zadnji. Tako vem kako hitro moram teči, da na morebitnem teku ne bi bila zadnja.

" We can't all be heroes because someone has to sit on the curb and clap as they go by." (Will Rogers)

8 komentarjev:

  1. Počasi se daleč pride :-) če te kaj tolaži: vsi smo začeli tako, naskrivaj. Samo vztrajaj pa boš tudi ti ena izmed tistih na štartni listi...pa ne mislim med zadnjimi :-)
    lp,

    OdgovoriIzbriši
  2. Ah, nehaj, vse kar opisuješ so dali skozi vsi tisti, ki jih bereš v rezultatih. Poglej tole www.anitakos.com. Bil sem zraven, ko je podirala bariere... 2 km v kosu, pa 5, pa 6... Vseeno je šl na pro tekmo na maraton. Na 42,2 km, da ne bo pomote in to zato, ker je še vedno tekla v gozdu svojih misli, da je to tek, kjer nihče ne šprinta in ker je bila prepričana, da bo med zadnjimi.

    No ta maraton ji je spremenil življenje, a še vedno se v marsikateri disciplini ali obdobju leta počuti, kot zdaj ti. Morda se sliši neverjetno ampak tako tudi je :)

    Ti samo uživaj.

    OdgovoriIzbriši
  3. Hvala za spodbudo. Uživam pa itak bolj kot pri hoji, ker imam občutek, da mi še bolj zbistri glavo (kako mi jo šele bo, ko bom pridobila na hitrosti :) )

    OdgovoriIzbriši
  4. potolaži se, več kot zmagati itak ne moreš....aja, pa pazi, da ne poškoduješ gozda....:)

    OdgovoriIzbriši
  5. Don Marko M
    razen tega, da se spotaknem ob kako korenino, pomendram nekaj mravelj in klopov ter sprožim potresni sunek, ni večje nevarnosti :)

    OdgovoriIzbriši
  6. Kje ti Endomondo zraven prilepi želvico? Le vztrajaj, pa boš nekoč zajec! ;)

    OdgovoriIzbriši
  7. Tina,
    na telefonu, kjer imaš podatke o treningih razdeljene po kilometrih (Splits). Sej včasih dobim tud kakega zajčka za dodatno spodbudo:)

    OdgovoriIzbriši
  8. Ti povem, da sem pred leti sovražila tek. Potem pa začela tako kot ti, intervali tek - hoja, minuta - minuta. Potem pa dva poroda in lani jovo na novo. Minuta teka, minuta hoje, pa počasi naprej. Nikamor naj se ti ne mudi, če ne se ti zagravža ali pa si pritečeš bolečine. Lepo počasi, pa brez izgovorov, kadar je slabo vreme, pa po malem tudi pozimi. Po enem letu sem ravno danes presopihala 14km. V uri in pol (maratonci so takrat blizu 20 ;)) Ampak večina drugih je medtem sedela pred TVji...
    Nikoli te ne sme biti sram, da se premikaš, vedno te bo pa prehitel kak "manijak" ;)
    Sicer so pa tele telefonske aplikacije špica, jaz imam SportyPal.
    Zmaguj dalje!

    OdgovoriIzbriši