ponedeljek, 9. januar 2012

Mačke na drevesih

Danes si je mož zaželel mirnega sprehoda z mano (svojo ženo), sinom in, če že mora bit, našim psom. Sonce je počasi zahajaloo, mi pa smo se odpravili na bližnjo sprehajalno pot.

Ker se naš pob hitro in pogosto utrudi, še posebej kadar mora na sprehod, smo počivali na klopci. Okrog nas narava, modro nebo z rdečimi oblaki, ptički so mijavkali na drevesih..... Eeeeem, ja, nekaj je vztrajno jokalo visoko na drevesu in izkazalo se je, da je majcena mucka (taka kot Garfield). Kot velika ljubiteljica in zaščitnica živali (se spomnite, ko sem reševala vrabčka) nisem mogla pustiti uboge mucke same na drevesu. Moža sem prosila prisilila, da spleza na drevo in reši mucko. Sprva se je upiral nato pa se je vdal - ne vem ali je podlegel mojim čarom, imel dovolj mojega sitnarjenja ali pa sem ga kupila s pripombo "da on to zmore, saj je vendar pravi dec".

Reševalna akcija se je torej začela. Mož je plezal na drevo brez vej (še zdaj mi ni jasno kako mu je to uspelo) oz. so se prve veje začele nekje pri 2,5 m (ne vem, ker nimam ravno "augenmasa"), grabil mačko, ta je grabila za veje, jaz pa sem bila v pripravljenosti na morebitni padec (mačke, ne moža). Pes je norel od navdušenja. Verjetno je mislil, da je mačka za njega.

Po akciji se je zastavilo vprašanje "kaj z mačko". Medtem, ko se je pes davil na povodcu, ker si je hotel mačko pobliže ogledati, je ta predla v mojem naročju. Pa je padla odločitev, da moški nadaljujejo pot, midve z mucko pa poiščeva lastnike. Z iskalno akcijo vas ne bom utrujala. Povedano na kratko - našli sva jih in muca ni muca ampak mucek po imenu Tomi (jaz bi mu dala ime Orange).


Bi pa rada dodala, da me je, ko sem zaključila z iskalno akcijo, doletela kazen (zakaj pa tiščim nos kamor mi ni treba). Ker imam na mačke močno alergijo, sem začela pokašljevati kot kak star "ketenrauher" in pihati in piskati, kot..... eeeee....ne vem. Namesto, da bi slekla jakno, sem z njo šla v trgovino in še naprej vdihovala alergene mačje dlake. Za piko na i doma nisem imela niti ene tablete proti alergiji. Ko sem čakala, da jih najde mama....no....če bi bila zadeva precej hujša, bi bila do takrat, ko bi jih mama našla, že modra v obraz. Ampak jih je našla (hvala mama) in zdaj lahko rečem "lakše se diše".

Čeprav sem rekla, da za leto 2012 nimam zaobljub, je tukaj ena "ne moti ptičkov, ki mijavkajo na drevesu".

Ni komentarjev:

Objavite komentar