Za začetek je zbolel naš pomivalni stroj Candy. Trpi za inkontinenco (pod
Tokrat mi je uspelo moža prepričati, da našemu Candyju dovolimo oditi, v naš dom pa spustimo čisto nov gorenjski model. Tako je, hočem Gorenje, ker ti lahko tak mašin popravi katerikoli stric, ki se količkaj spozna na kable in ostalo drobovino, brez da bi ti kasiral trojne potne stroške. No prav, priznam, glede modela mi moža še ni uspelo prepričati (se še dogovarjava).
Medtem, ko čakamo na novo mašino, je treba posodo pomivati na roke. Na roke!!!! Kdo to še sploh dela?! Pravzaprav se vsi trudimo, da se temu opravilu izognemo, a na koncu nekdo mora potegniti ta kratko. O.k., kak krožnik in kozarec bi še pomila, kaj več pa.... Je kdo že pomival skodelo z zasušenim čokolešnikom? Če ste, potem razumete; če niste, si ne želite.
Pomivalnemu stroju, kar se hiranja tiče, zvesto sledi naš mikser, ki ga z možem uporabljava za pripravo tekočega zajtrka (kaj drugega gre na vse zgodaj težko po grlu). Več kot očitno je, da ne bo dočakal visoke starosti. Uspe mu prežvečiti kako banano z zadostno količino mleka, a bog ne daj, da mu podtakneš kak košček jabolka, kaj šele žlico muslijev.
Dokler ne najdemo novega "prežvekovalca hrane", sem ob jutrih na čokolešniku. Krožnik pustim v pomivalnem koritu v upanju, da ga bo nekdo pomil.
Ni komentarjev:
Objavite komentar